Avstrija: Hiter rast vetrnih elektrarn
Vse več je območij v Avstriji, predvsem na severovzhodu države, v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem, kjer v pokrajini prevladujejo "gozdovi" vetrnic.
V to obliko proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov se veliko vlaga, zato bo njihovo število v državi tudi letos poskočilo.
Po podatkih interesne skupnosti Windkraft je konec leta 2021 bilo v Avstriji skupno 1307 vetrnih elektrarn s skupno zmogljivostjo 3300 megavatov (MW). Količina električne energije, ki so jo lani proizvedle, je znašala 7,6 milijarde kilovatnih ur (kWh). To je več kot na primer proizvodnja v jedrski elektrarni, kot je Krško, kjer le v rekordnih letih proizvedejo nekaj več kot šest milijard kWh letno.
V začetku letošnjega leta so vetrne elektrarne v Avstriji proizvajale električno energijo ekvivalentno porabi približno 2,2 milijona gospodinjstev, torej skoraj vsakeg drugega v državi.
Veter je še zmeraj vir le manjšega dela celotne proizvodnje električne energije v državi, vendar ta delež nenehno raste. Lani je znašal približno 11 odstotkov.
Prva vetrna elektrarna v Avstriji je bila priključena na javno elektroenergetsko omrežje leta 1994. Imela je zmogljivost le 0,1 MW. Vse do začetka 21. stoletja je bilo večinsko mnenje avstrijskih meteorologov, da v državi ni dovolj vetra za večjo proizvodnjo električne energije.
Na drugi strani je bilo nekaj navdušencev, ki niso v to verjeli. Ti pionirji so tudi natančno izmerili zračne tokove v različnih delih države in ugotovili, da so hribovita predalpska območja, pa tudi nižine v vzhodni Avstriji, pravzaprav idealne za vetrne elektrarne.
Električna energija iz vetra raste
Vetrna energija je v zadnjem desetletju najhitreje rastoči segment energije v Evropi, vendar bi morala biti njena rast trikrat višja, da bi dosegli zastavljene podnebne cilje.
Lani so po Evropi, vključno z Rusijo in Turčijo, zgradili 17.359 novih vetrnih elektrarn, večinoma v Veliki Britaniji (2645, od tega 2317 na morju). Sledijo Švedska (2104), Nemčija (1925), Turčija (1400), Nizozemska (1344), Francija (1192), Rusija (1139), Danska (754), Španija (750), Norveška (676), Finska (671), Poljska (660), Ukrajina (359), Grčija (338) , itd.
Njihova gradnja v Avstriji je stekla v začetku tega stoletja, vendar je zakonodaja zaostajala in bistveno ovirala hitrejšo rast te veje energetike.
Leta 2012 je začel veljati novelirani zakon o ekološki elektriki. Po tem vsako leto število vetrnih elektrarn hitro narašča. Od skupno 1307 v državi na zadnji dan lanskega leta jih je največ (735) v Spodnji Avstriji. Sledi Gradiščansko (427), na tretjem mestu je Štajerska (104). V Zgornji Avstriji jih je 30, na Dunaju devet, dve pa so na Koroškem. V treh zahodnih avstrijskih pokrajinah - Salzburgu, Tirolski in Vorarlbergu - niso zgradili nobene. Največje vetrnice so trenutno na Gradiščanskem, kjer v povprečju ena ima nominalno moč skoraj 3 MW.
Velikani nove generacije
Iz leta v leto se po svetu gradijo vse večje vetrne elektrarne. Konec lanskega avgusta je kitajsko podjetje MingYang Smart Energy napovedalo, da bo začelo graditi rekordno veliko: 264 metrov visoko s premerom rotorja 242 metrov. Pravijo, da bo njegova moč 16 MW, torej bo z elektriko oskrbovala 20.000 gospodinjstev.
Evropa ne zaostaja veliko: sredi junija je podjetje Siemens Gamesa na Danskem izdelalo prototip rotorja s premerom 236 metrov. Postavljen bo na tako imenovane offshore vetrnice, tiste ki so na morju. Nominalna moč turbine s takšnim rotorjem bo 14 MW. Serijska proizvodnja je napovedana za leto 2024.
V Avstriji je bila v začetku letošnjega leta povprečna moč ene vetrne elektrarne nekaj več kot 2,5 MW. Povprečna inštalirana moč raste, ker se gradijo nove, močnejše in istočasno demontirajo nekatere starejše in šibkejše. Lani so demontirali 57 vetrnic skupne moči 103,3 MW in postavili 69 novih s skupno močjo 298,2 MW. Iz tega je razvidno, da je imela eliminirana vetrnica povprečno moč 1,81 MW, novozgrajena pa v povprečju ima 4,32 MW. Povprečni premer rotorja vetrne elektrarne, zgrajene lani v državi, je bil 139 metrov.
Delež energije vetrnih elektrarn
V EU je bila skupna nominalna moč vetrnih elektrarn konec lanskega leta 236 gigavatov, kar je kot 339 NE Krško. Energija iz vetrnih elektrarn pokriva približno 15 odstotkov porabe električne energije v EU, v nekaterih državah pa veliko več: 44 odstotkov na Danskem, 31 odstotkov na Irskem, 26 odstotkov na Portugalskem, 24 odstotkov v Španiji itd.
Letošnji avstrijski načrt je zgraditi skupno 115 novih vetrnih elektrarn s skupno nominalno močjo 456,6 MW: 57 novih v Spodnji Avstriji, 40 na Gradiščanskem, eno v Zgornji Avstriji, osem na Koroškem in devet na Štajerskem. Skupna vrednost naložb je 665 milijonov evrov. Demontaža obstoječih ni predvidena, tako da naj bi konec leta 2022 v Avstriji obratovalo 1422 vetrnih elektrarn s skupno močjo 3757 MW.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost