2. del: Vsak izgubljen dolar pomeni napredek v tehnologiji

Prvi del članka preberite TU.

Ethereum bo zmanjšal energetski odtis

Ethereum, ki za zdaj še uporablja dokaz o delu, a na drugačen, nekoliko manj energetsko potraten način od omrežja Bitcoin, bo dogodke na svojem omrežju po novem potrjeval z dokazi o deležu (proofofstake). To pa je drugi način potrjevanja dogodkov na blockchainu, v katerem potrjevalec transakcij zastavi svoje premoženje, s čimer se omrežje zavaruje, da bo transakcijo pravilno zapisal. Če je ne bo, bo izgubil zastavljeni delež, v zameno pa bo dobil določen delež plačila. »Z načinom dokaza o deležu transakcijo potrdi tisti, ki zastavi več denarja, in procesorska moč pri odločitvi, kdo bo tisti, ki bo potrdil transakcijo, ne igra več vloge. Osebi, ki mora zastaviti veliko denarja, ni v interesu, da bi potrjevala napačne transakcije, saj če oseba, ki potrjuje transakcijo za njo, vidi, da se je zgodila napaka, izgubi ves zastavljeni denar,« pojasnjuje Tim Mitja Žagar. In kdaj bodo različni blockchaini prešli na takšen način delovanja?

Uber in Airbnb neupravičeno govorita o delitveni ekonomiji, saj sta zgolj vmesnika, ki v zameno za dobičke nočeta sprejeti nobene odgovornosti in ju v resnici ne potrebujemo, če za varnost transakcij med uporabniki lahko poskrbi tehnologija.

Po Lubinovih besedah bo drugo največje omrežje Ethereum potrjevanje dogodkov z dokazom o deležu uvedlo čez tri mesece. Na takšen način delujejo že druge digitalne valute, na primer Stellar Lumens, Nero, Dash, Lisk ... Tako bodo transakcije hitrejše in še cenejše. »To bo ne le dramatično zmanjšalo energetski odtis, ampak tudi pospešilo in še bolj decentraliziralo infrastrukturo. Z dokazom o deležu bo lahko omrežje v prihodnosti delovalo na majhnih strežnikih, kot jih imamo doma, ali celo telefonih,« razloži Lubin.

V načrtu je tako, da bo Ethereum uporabnikom omogočal, da programsko opremo naložijo na telefon in tam potrjujejo transakcije in skrbijo za njihovo varnost. »S tem se bodo vstopni stroški za podjetja in uporabnike v decentralizirani ekonomiji še drastično znižali,« pravi Lubin in zaupa, da za povečanje števila obdelave transakcij in zmanjšanje stroškov za transakcije stavijo tudi na tehnologiji plazma in sharding.

S tem bo tehnologija blockchain začela omogočati tudi to, da bi se davki začeli plačevati v realnem času, avtomatično prek pametne pogodbe, kar pomeni veliko manj birokracije za podjetja, bolj učinkovito pa je tudi za javne organe. »Možnosti za vzpostavljanje rešitev na takšnem omrežju, ki procesira veliko dogodkov naenkrat in ima izredno nizke stroške delovanja, je neskončno,« optimistično v prihodnost zre Lubin in doda: »V prihodnjih dveh letih bomo videli še veliko zanimivih aplikacij.«

Reuters

Lokalni blockchaini

V decentralizirani ekonomiji pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pomislek o tem, zakaj bi se morala transakcija shraniti prav na vse računalnike v omrežju, če gre, recimo, za neko lokalizirano zadevo. »Takšna varnost je pretirana,« se strinja Tim Mitja Žagar. »Finančne transakcije na blockchainu so globalne in ves svet ve, kaj se dogaja z določeno transakcijo. Ampak zakaj bi moral ves svet vedeti, da sem jaz tukaj zdaj kupil kavo?« ponazarja. Zaradi tega nastajajo stranske verige, kjer se potrjujejo le določene transakcije v določenem okolju. »V tem primeru, če določena aplikacija deluje na stranski verigi, sploh ni več pomembno, ali gre za potrjevanje dogodkov prek dokazila o delu ali deležu, saj je na omrežju priklopljenih veliko manj računalnikov, ki tekmujejo, kdo bo prvi potrdil transakcijo,« pojasnjuje Tim Mitja. Žagar. Poleg veliko manjšega okoljskega odtisa so tudi stroški transakcij v stranskih verigah nižji, s tem pa na tehnologiji veriženja blokov lahko začnejo delovati tudi storitve z mikroplačili, ki si visokih stroškov obdelave transakcij na blockchainu zdaj ne morejo privoščiti.

Tretji del članka preberite TU.