Zavarujte se, dokler je še poceni

Prepričanje investitorjev, da bodo posledice ukrepov novega predsednika neto pozitivne, dvigovanje obrestnih mer ameriške centralne banke pa ne bo imelo negativnega učinka, je povzročilo nadaljnjo rast cen ameriških delnic in znižanje stroškov zavarovanja pred padci vrednosti delnic. Mnogi pa se vseeno sprašujejo, ali lahko kljub optimizmu cene na borzi padejo in kaj lahko storimo, da se pred tem zavarujemo.

Pozitivni trend na borzah še ne pomeni, da bodo cene delnic rasle v neskončnost. Vedno obstaja določena stopnja tveganja za večji padec cen. A na borzah se lahko zavarujemo, in sicer tako, da kupimo tako imenovano prodajno opcijo na naložbo, ki jo imamo v lasti. To zavarovanje si lahko najlažje predstavljamo kot klasično zavarovanje – mi kot kupec plačamo premijo, zavarovalnica pa to premijo prejme, ker nam je zavarovanje prodala.

Reuters

Podobno se zgodi pri zavarovanju na borzi. Če kupimo prodajno opcijo, imenovano tudi PUT-opcija, plačamo premijo, ki jo prejme prodajalec opcije. Kot pri klasičnem zavarovanju bo opcija v večini primerov na koncu vredna nič (in bomo premijo izgubili), razen če ne sledi »škodni dogodek«, pri borzah je to padec cen.

Prodajna opcija nam torej pokrije izgubo, ki bi nastala pri padcu vrednosti naložbe, ki jo imamo. Pri nakupu prodajne opcije pa moramo upoštevati predvsem dva dejavnika: čas do dospetja opcije (zavarovalna doba) in cena naložbe, pri kateri nam opcija začne pokrivati izgubo.

Na premijo vplivata čas in višina zavarovanja

Poglejmo ameriški indeks S & P 500. Če imamo svoj denar investiran v največja ameriška podjetja prek sklada, vezanega na ta indeks, se pred padci lahko zavarujemo z nakupom prodajne opcije na indeks. Izbrati moramo čas dospetja, ki je lahko nekaj dni ali nekaj let. Hkrati pa moramo izbrati ceno, pri kateri nam opcija začne pokrivati izgube.

Ko na trgih ni večjih pretresov, cene pa ne nihajo tako močno, se premije, ki jih zahtevajo prodajalci opcij, znižajo.

Zdaj je to sklad, vezan na indeks S & P 500, vreden okoli 226 dolarjev. Ob nakupu prodajne opcije imamo več možnosti, saj obstaja več opcij z različnimi »izvršilnimi« cenami, navadno v nekem fiksnem razmiku, v primeru opcij na SPY je to en dolar. Zavarujemo se lahko torej pred padcem cen pod 226, 225, 224 dolarjev itd.

Pri zavarovanju je treba izbrati tudi obdobje zavarovanja. Daljše ko bo obdobje zavarovanja oziroma čas do dospetja opcije, višja bo premija za nakup te opcije. Logika je preprosta – če se zavarujemo za en dan, se nam verjetno ne bo zgodilo nič hujšega, zato bo premija nižja. Če se zavarujemo za eno leto, se nam v tem času lahko zgodi marsikaj, zato bo premija višja. Na borzi je enako – v enem dnevu verjetno ne bo zelo velikih padcev, verjetnost večjih korekcij na borzah pa se povečuje s časom.

Premija za zavarovanje naše naložbe bo torej najbolj odvisna od cene, pri kateri se zavarovanje »vklopi«, in od časovnega obdobja zavarovanja. Višja ko je cena, pri kateri nam prodajna opcija začne kriti izgube, dražja bo premija. Če je trenutna cena SPY 226 dolarjev, zavarujemo pa se z nakupom prodajne opcije z izvršilno ceno 226 dolarjev za obdobje, na primer, enega leta, bomo plačali višjo premijo, kot če se zavarujemo pred padci po 200 dolarjev za isto obdobje. Podobno velja pa času do dospetja – če se zavarujemo pred padci pod 226 dolarjev za obdobje enega meseca, bo premija precej nižja kot v primeru nakupa opcije z dospetjem čez eno leto.

Reuters

Prodajna opcija omogoča prodajo po višji ceni

Če se bo zgodil večji padec borz v obdobju do poteka zavarovanja (oziroma dospetja opcije), nam bo opcija efektivno pokrila izgubo, ki smo jo ustvarili ob padcu pod izvršilno ceno. V praksi dobimo ob nakupu prodajne opcije možnost prodaje svoje naložbe tistemu, ki nam je opcijo prodal, po ceni, ki je vnaprej določena (izvršilna cena). Če torej cena močno pade, nam bo opcija omogočila prodajo naložbe po višji ceni, kot je sicer. S tem bo pokrita izguba ob padcu pod izvršilno, ki bi jo imeli, če opcije ne bi kupili.

Prodajalec opcije ima vlogo zavarovalnice, saj ob večjem padcu vrednosti iz lastnega žepa krije izgube, ki bi jih utrpel kupec prodajne opcije na svoji naložbi. To se zgodi tako, da je prodajalec opcije prisiljen v nakup naložbe, ki jo je kupec opcije zavaroval, in to po izvršilni ceni, ki je v primeru šoka na trgih višja od vrednosti naložbe po padcu. Posledično borzni trgovec v vlogi zavarovalnice kupuje naložbo od zavarovanca po višji (vnaprej določeni) ceni, proda pa jo po precej nižji borzni ceni zaradi padca.

Reuters

Tveganost naložbe zvišuje premijo

Na višino premije močno vpliva tudi tveganost naložbe. Bolj ko je naložba tvegana, večja je verjetnost, da bodo sledili večji padci, kar pomeni, da bodo prodajalci opcij (zavarovanj) zahtevali precej višjo premijo. Obratno tudi velja – bolj ko je naložba varna, nižje bodo premije.

Sami si lahko postavimo vprašanje, čigav avtomobil bi raje zavarovali – močan avtomobil lastnika, ki po cestah divja in je brez izkušenj, ali avtomobil z malo konjskimi močmi v rokah lastnika, ki vozi previdno in ima veliko izkušenj? Verjetno bi raje zavarovali drugega, za prvega pa bi zahtevali precej višjo zavarovalno premijo.

Tako je tudi na borzi, kjer pa se tveganost večinoma meri z volatilnostjo oziroma nestanovitnostjo cene naložbe. Bolj ko cena naložbe niha, večja je verjetnost večjih padcev, zato je naložba bolj tvegana od tiste, ki niha manj.

Nihanje naložb različno

Da je kupovanje opcij za zavarovanja zanimivejše, poskrbi nestanovitnost tveganja samega. V času krize oziroma večjih padcev na borzi, ko je zvišana tudi negotovost borznih trgovcev, tveganje hitro poskoči in podraži ceno nakupa zavarovanja oziroma opcij. Takrat vse naložbe postanejo bolj tvegane, prodajalci opcij pa hitro zvišajo premije, ki jih zahtevajo od kupcev.

Nižje ko so implicirane volatilnosti naložb, nižje so tudi premije prodajnih opcij.

Ko na trgih ni večjih pretresov, cene pa ne nihajo tako močno, se premije, ki jih zahtevajo prodajalci opcij, znižajo. Nižja stopnja volatilnosti v preteklih mesecih vliva zaupanje borznih trgovcev, ki so vse bolj optimistični, premije za zavarovanje pred padci pa posledično upadajo.

Stopnjo tveganosti, ki jo pričakujejo borzni trgovci z opcijami, lahko merimo s tako imenovano implicirano volatilnostjo (v primeru indeksa S & P 500 je to indeks volatilnosti VIX). Volatilnost naložbe pomeni nihanje cene naložbe, implicirana volatilnost pa je pričakovanje borznih trgovcev, kako bo določena naložba nihala v bližnji prihodnosti. Nižje ko so implicirane volatilnosti naložb, nižje so tudi premije prodajnih opcij; višje premije pomenijo višje implicirano volatilnost.

Trenutno so premije nizke

Na ameriških trgih trenutno vlada optimizem. Zvišanje obrestnih mer ni povzročilo kolapsa, novi predsednik Donald Trump pa po pričakovanjih borznih trgovcev ne bo zamajal stabilnosti ameriškega gospodarstva. Pozitivna pričakovanja so znižala tudi stopnjo tveganja, ki jo borzni trgovci pričakujejo v prihodnje, posledično so pa upadle tudi premije na opcije.

Pri nakupu prodajne opcije moramo upoštevati predvsem dva dejavnika: čas do dospetja opcije (zavarovalna doba) in cena naložbe, pri kateri nam opcija začne pokrivati izgubo.

Na grafu lahko vidimo gibanje pričakovane volatilnosti VIX od leta 1990, prikazan pa je tudi ameriških indeks S & P 500 v tem obdobju. Opazimo lahko, da se implicirana volatilnost močno povečuje v času kriz in panike na trgih – v letih 1998, 2002, 2008 in 2011 je indeks volatilnosti VIX močno poskočil, leto 2008 pa zaradi kolapsa borz seveda najbolj izstopa.

Vrednost VIX je zelo nizka, to pa pomeni, da so premije za zavarovanje pred padci cen ameriškega indeksa S & P 500 relativno zelo nizke. Ob nakupu prodajne opcije bomo zato plačali relativno nizko premijo, predvsem če se zavarujemo za krajše obdobje. Glede na precenjenost ameriške borze in privlačnost premij na opcije je zdaj verjetno eden boljših trenutkov za nakup prodajnih opcij in s tem zavarovanja naložb, ki jih imate na ameriški borzi.