Zakaj je težko doseči zares visoke donose pri investiranju

Dva fenomena sta zelo zanimiva pri neprofesionalnih investitorjih. Prvi je ta, da za nakup novega računalnika (ali česarkoli drugega) namenijo precej več časa za analizo in primerjavo kot pri nakupu nove naložbe. Kljub temu da večina ljudi ni strokovnjakov na področju računalništva, si pri nakupu računalnika vzamejo dovolj časa, da naredijo primerjalno analizo, ki je lahko presenetljivo natančna in sistematična. Ko gre za izbiro naložbe, pa se velika večina investitorjev ne posveti osnovni primerjalni analizi, ampak se zanaša na zunanje vire – medije, analitike, sosede.

Ko odpove logika

Zanimivo je še predvsem to, da med primerjavo računalnikov (ali kakšnih drugih produktov) in primerjavo naložb ali delnic niti ni tako velikih razlik. Vedeti moramo samo, kateri so tisti dejavniki, ki določajo kakovost. Pri računalnikih je to tip in hitrost procesorja, količina spomina, hitrost in velikost trdega diska ter še nekaj drugih preprostih kriterijev. Na koncu pa seveda preverimo še ceno.

Pri delnicah je podobno: pomembni dejavniki so kakovost poslovanja, kar lahko vidimo v visokih in rastočih dobičkih, pozitivnih denarnih tokovih in relativno visokih razmerjih med dobički in sredstvi ali kapitalom. Drug pomemben kriterij pri analiziranju podjetij je zadolženost: če je podjetje preveč zadolženo, ima večjo verjetnost stečaja, kar pomeni, da lahko z investiranjem v takšno delnico izgubimo večino ali celo vsa investirana sredstva. Zadnji kriterij je vrednotenje: kolikšna je cena delnice na borzi v primerjavi z dobički, ki jih ustvari to podjetje. Celoten proces primerjave podjetij lahko z uporabo preprostih orodij naredimo še precej hitreje kot analizo računalnikov, vendar na žalost to počne zelo malo neprofesionalnih investitorjev.

Če investitorji vlagajo v sklade, ko se je cena teh že dvignila, iz skladov pa povprečno izstopajo, ko jim je cena upadla, bodo dolgoročno ustvarili nižje donose kot skladi sami.

Ko smo že pri vrednotenju in ceni, pridemo do drugega fenomena. Če cena računalnika v trgovini pade, nam bo ta postal precej bolj privlačen. Na drugi strani pa je pri investiranju prepogosto prav nasprotno – ko se cena na borzi dvigne, postane delnica investitorjem bolj privlačna, ko pade, pa manj privlačna. Zato pa so tudi donosi investitorjev, ki skačejo iz naložb zaradi kratkotočnih sprememb cen, precej nižji, kot bi bili, če bi vztrajali v naložbi kljub kratkoročnim padcem cen.

To je pokazalo že več študij, v katerih so primerjali donose, ki jih ustvarijo vzajemni skladi, z donosi, ki jih ustvarijo investitorji v teh skladih. Donosi se lahko (in pogosto se) razlikujejo zaradi trenutka investiranja – če investitorji vložijo v sklad, ko je cena tega že zrasla, iz sklada pa v povprečju izstopajo, ko je cena padla, bodo dolgoročno ustvarili nižje donose kot sam sklad. Takšno izkušnjo je imela tudi večina slovenskih investitorjev, ki so v slovenske sklade vstopali v času debelih krav med letoma 2006 in 2008, potem pa prodajali svoje deleže v letu 2009, takoj po velikanskih padcih.

Zadnjo takšno analizo so naredili pri podjetju Morningstar, ki se ukvarja z ocenjevanjem skladov. Njihova analiza je potrdila dejstvo, da investitorji v povprečju dosegajo nižje donose, kot pa jih v resnici ustvarijo naložbe, v katere so investirali. Tukaj donosi niso nižji zaradi stroškov, saj so ti že upoštevani v analizi, ampak prav zaradi dejanj investitorjev – v povprečju investirajo takrat, ko se je vrednost naložbe že povečala, prodajajo pa takrat, ko se je njena vrednost že zmanjšala. Ravno nasprotno, kot to počnejo v trgovini.

Pexels

Primer ene najdonosnejših delnic v zadnjih 20 letih

Tudi če se nam uspe izogniti omenjenim napakam, ki jih dela večina, bomo kot investitorji še vedno pod velikim psihološkim pritiskom. Ob dobri naložbi, ki naredi res velike donose, je težko spremljati nihanja, ki na nas vedno bolj vplivajo, saj ima naložba zaradi svoje rasti vedno večji delež v našem portfelju. Hkrati pa vse naložbe, ki dosežejo ogromne donose, vmes vsaj nekajkrat izgubijo precejšen del svoje vrednosti, kar je še toliko težje spremljati brez ukrepanja. Poglejmo si takšen primer na delnici Amazon, ki je na borzo prišla pred 20 leti.

Amazon je svoje delnice javnosti ponudil maja 1997 po ceni 18 dolarjev na delnico oziroma po 1,96 dolarja, če upoštevamo vse razdelitve delnic, ki so bile narejene pozneje. Če bi takrat investirali 1000 dolarjev v Amazon, bi zdaj imeli skoraj 500.000 dolarjev, saj je cena delnice v zadnjih mesecih poskočila skoraj na tisočaka.

Če bi leta 1997 investirali 1000 dolarjev v Amazon, bi imeli zdaj skoraj 500.000 dolarjev premoženja.

Kljub 36,36-odstotnim letnim donosom, ki jih je ustvarila delnica Amazona v zadnjih 20 letih, so le redki investitorji (mogoče celo nihče, razen zaposlenih) delnico imeli v portfelju ves čas. Poglejmo si, zakaj. Ko je Amazon prišel na borzo, se je že ustvarjal tehnološki balonček. Vse vrednosti delnic podjetij, ki so se vsaj posredno ukvarjala s tehnologijo, telekomunikacijo ali internetom, so se eksponentno povečevale. Skupaj z Amazonom. Cena delnice Amazon je do leta 2000 zrasla za več kot 50-krat. V treh letih bi torej dosegli 50-kratnik svojega vložka.

Predpostavimo, da smo ob IPO Amazona investirali deset odstotkov svojega portfelja v to delnico, preostanek smo imeli v drugih, bolj varnih naložbah. Zaradi zelo hitre rasti cene Amazona bi bil naš portfelj po treh letih videti precej drugače. Če bi bila skupna vrednost našega portfelja na začetku (leta 1997) 10.000 dolarjev, bi torej imeli za tisoč dolarjev kupljenih delnic Amazon. Njihova vrednost bi v treh letih zrasla na ogromnih 50.000 dolarjev. Ob predpostavki, da je preostali del portfelja ustvaril 50 odstotkov donosa (približno 15 odstotkov na leto), bi imeli v portfelju kar 78 odstotkov v delnici Amazona, preostalih 22 odstotkov pa v drugih naložbah.

Pexels

Usodna nihanja

Močno dvomim, da bi si večina investitorjev upala imeti tako visoko izpostavljenost do ene delnice. Že sama volatilnost na dnevni ravni bi bila preveč boleča za večino, saj se vrednost hitro rastoče delnice zna v posameznem dnevu povečati ali pasti tudi za pet odstotkov ali več. Standardni odklon Amazona na dnevni ravni je bil v tem obdobju ogromnih šest odstotkov – to je skoraj 100-odstotna volatilnost na letni ravni. Delnice imajo sicer v povprečju okoli 20-odstotno letno volatilnost, delnica Amazona pa je izgubila toliko v enem dnevu. Bi zdržali tako velike premike cene delnice in torej celotnega portfelja?

Poleg visoke volatilnosti pa bi večino investitorjev v predčasno prodajo delnic prepričali maksimalni padci cene. Sploh v fazi visoke rasti se pogosto zgodi, da cena delnice izgubi precejšen delež svoje vrednosti, preden nadaljuje rast. To se je seveda zgodilo tudi z delnico Amazona.

Potem ko se je cena dvignila za 50-krat, je sledil pok tehnološkega balončka, cena Amazona pa je padla z več kot 100 dolarjev na delnico na manj kot 6 dolarjev. Ja, prav ste prebrali, cena je padla za 94 odstotkov, in to v manj kot dveh letih. Da je znova presegla svoje najvišje vrednosti, je trajalo kar deset let. Znova se vprašajmo: bi zdržali tako velike padce, hkrati pa bili dovolj vztrajni, da bi deset let čakali, da bi znova prišli na najvišje vrednosti?

Na grafu lahko vidimo maksimalne padce cene delnice Amazona glede na predhodne najvišje vrednosti. Najbolj očiten in največji padec je sledil poku tehnološkega balončka leta 2000, ko je cena delnice padla za več kot 90 odstotkov. Tudi med globalno finančno krizo je Amazon izgubil precej več kot povprečne delnice, saj je vrednost delnic padla za več kot 60 odstotkov.

Tudi po krizi, ko so se ameriški delniški indeksi vztrajno zviševali brez večjih korekcij, je cena Amazona trikrat upadla za več kot 30 odstotkov in petkrat za več kot 20 odstotkov.

Čeprav je bila delnica Amazona ena najboljših naložb v zadnjih dvajsetih letih, je razmeroma malo investitorjem uspelo zajeti celoten donos, ki ga je ponudila. Visoka volatilnost, ogromni vmesni padci in sama rast deleža delnice v portfelju so razlogi, zaradi katerih je težko doseči zelo visoke donose, tudi če imamo dobro investicijsko strategijo.