Zakaj je hrana dražja za vse

Cene hrane po vsem svetu rastejo, vključno z osnovnimi živili, kot so kruh, mleko in jajca. Indeks cen hrane Združenih narodov spremlja mesečno spremembo cene košarice živil. Pet dobrin, ki sestavljajo to košarico, so žita, rastlinska olja, sladkor, meso in mlečni izdelki.

Marca 2022 je indeks zabeležil najvišje ravni cen v svoji tridesetletni zgodovini.

Pri tem je ključni razlog za dvig cen osnovnih dobrin vojna v Ukrajini, pri čemer je Ukrajina ena največjih "žitaric" Evrope in Rusija uporablja energente, ki vplivajo na pridelavo hrane, kot novo orožje.

Kriza življenjskih stroškov v revščino pahnila že 71 milijonov ljudi

S trga so »izbrisane« velikanske količine pšenice, ječmena, koruze, sončničnih semen in sončničnega olja, poleg tega zaradi sankcij, logističnih omejitev in zapor izbrisane tudi velikanske količine umetnih gnojil.

"Ukrepati moramo, da preprečimo ta orkan lakote in razgradnjo globalnega prehranskega sistema in varnosti, kar nam grozi po ruski invaziji na Ukrajino. Ta vojna gre prek meja Ukrajine. Je napad na vse najbolj ranljive ljudi in države na svetu," je že marca dejal genarlni sekretar Združenih narodov, Antonio Gutteres.

Precejšnje podražitve med epidemijo

Precejšnje podražitve so bile že med epidemijo covid-19 in od marca 2020 do danes se je hrana podražila za 6,1 odstotka.

Moka in drugi izdelki iz žit so v primerjavi z obdobjem pred pojavom novega koronavirusa danes dražji za 9,9, kruh za 12,8, drugi mesni pripravki (kamor spada tudi mleto mešano meso) za tri, polnomastno in posneto mleko za 5,2 oziroma 9,5, jajca za 5,6 in sveže sadje za 22,2 odstotka. Samo v letu 2021 se je hrana podražila za štiri odstotke, pri čemer so se najbolj podražili kruh in izdelki iz žit (6,3 odstotka), olje in maščobe (6,1 odstotka), sadje (10,7 odstotka), zelenjava (6,6 odstotka), so nanizali na Statističnem uradu. 

K visoki letni inflaciji so največ prispevale podražitve naftnih derivatov, hrane in električne energije, mesečno inflacijo pa so zvišali dražja elektrika, počitniški paketi in hrana.Foto: DELO

Trend rasti cen raste

Najbolj očitni razlogi za dvig cen so povečani stroški za distribucije, transport, logistiko in plačilo energentov, pomanjkanje osnovnih surovin na širšem trgu, dvig stroškov proizvodnje, dvig plač in vpliv sezonskosti. Trgovci poudarjajo, da cene skušajo ohranjati enake, a  do povišanja prihaja, ker živimo v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno.

Indeksi cen življenjskih potrebščin, junij 2022

Na Statističnem uradu RS je v zadnji novici 30.junija 2022 zapisano, da cene življenjskih potrebščin še naprej rastejo: na letni ravni za 10,4 %, na polletni za 8,2 %, na mesečni za 2,7 %

K visoki letni inflaciji so največ prispevale podražitve naftnih derivatov, hrane in električne energije, mesečno inflacijo pa so zvišali dražja elektrika, počitniški paketi in hrana.

Letna stopnja inflacije visoka

Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 10,4 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 %, cene storitev pa za 5,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 2,9 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (2,1 odstotne točke): plin se je podražil za 49,4 %, toplotna energija za 43,6 % in električna energija za 29,4 %. Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8-odstotna podražitev hrane; vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo dvignila za 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5 %. Med hrano so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 %) ter mesa (za 12,9 %).

Cenejše kot pred letom dni so bile storitve iz skupine komunikacije (za 5,3 %) in so letno raven inflacije ublažile za 0,2 odstotne točke.

Gibanje cen v prvi polovici leta

Cene življenjskih potrebščin so se v prvi polovici leta zvišale za 8,2 % (v istem obdobju prejšnjega leta je bilo zvišanje 2,8-odstotno).

Najbolj so se dvignile cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 16,9 %). Sledile so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 10,5 %), prevoza (za 10,1 %) ter rekreacije in kulture (za 9,5 %).

V prvi polovici leta so se znižale le cene v skupini komunikacije (v povprečju za 1,4 %).

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU maja 2022 8,1-odstotna (mesec prej 7,4 %) in v državah članicah EU 8,8-odstotna (mesec prej 8,1-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (5,8-odstotna), najvišja v Estoniji (20,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 8,7 %.

Da vas na dopustu ne presenetijo dodatni stroški