Vsaka deseta banka v Evropi bo prenehala z delovanjem
Tradicionalne banke morajo premisliti o strateški preobrazbi, saj prihaja do vzpona neobank. Razikava kaže, da bo že v petih letih prišlo do ogromnih sprememb na evropskem trgu bančništva.
Odpri galerijo
Vsaka deseta banka v Evropi bo prenehala z delovanjem. To pomeni, da bo v naslednjih petih letih bodisi prodana bodisi združena s konkurentom. REUTERS
Globalna svetovalna družba A.T. Kearney v svoji raziskavi Bančni radar 2019 napoveduje, da bo vsaka deseta banka v Evropi prenehala z delovanjem. To pomeni, da bo v naslednjih petih letih bodisi prodana bodisi združena s konkurentom. Razlog je stagnacija prihodkov tradicionalnih bančnih modelov. Po napovedih se obeta vzpon vitkejših, tako imenovanih »neobank«, ki dosegajo čedalje več uporabnikov.
V študiji Bančni radar, ki jo globalna svetovalna družba A.T. Kearney objavlja že deseto leto zapored, je sodelovalo 92 bank z 22 evropskih trgov. Študija ugotavlja, da je dobiček evropskih bank in bančnih oddelkov za poslovanje s prebivalstvom na najvišji ravni doslej, kar je posledica pozitivne gospodarske klime in nizke stopnje tveganja. Kljub temu prihodki bank v zahodni Evropi stagnirajo z 1-odstotno stopnjo rasti.
Bančni radar 2019 kaže, da kljub visoki rasti obsega, prihodek ostaja nizek z močnim znižanjem prihodka na stranko (znižanje za 1,1 % v 2018 glede na 2017 in za 11 % v 2018 glede na 2008). Prav tako se je od leta 2008 kar četrtina (24,6 %) bančnih poslovalnic po Evropi že zaprla.
»Študija Bančni radar 2019 kaže, da čeprav je industrija močna, vseeno stagnira. Vse banke ne bodo preživele sprememb, saj komitenti vse bolj favorizirajo digitalne banke in inovativne produkte ter storitve. Zaprtje poslovalnic je kratkoročen ukrep za stabilizacijo poslovanja, vendar ni dovolj. Tradicionalne banke morajo premisliti o strateški preobrazbi, da izboljšajo stroške in prihodke ter ponudijo bolj inovativne produkte in storitve, če želijo preživeti in uspeti v novem bančništvu za poslovanje s prebivalstvom v prihodnje,« je dodal Branko Žibret, partner v družbi A.T. Kearney.
Slovenske banke so z 200 EUR prihodka in 63 EUR dobička na stranko še vedno približno na tretjini evropskega povprečja. Delež obrestnih prihodkov, ki je dve tretjini vseh, je na evropskem povprečju. Delež stroškov v prihodkih je 64 %, kar uvršča slovenske banke v zadnjo četrtino evropskih bank, povsem na repu pa so po prihodkih na zaposlenega.
»Slovenske banke so v zadnjih letih vložile ogromna napora v finančno sanacijo (državne banke) ter preobrazbo poslovnih modelov. Kot kažejo primerjave pa jih zdaj čakajo odločilni koraki pri dvigu učinkovitosti in dobičkonosnosti v poslovanju s prebivalstvom. Ob tem velja poudariti, da slovenske banke beležijo rekordno dobre rezultate v primerjavi s preteklimi leti. Tiste, ki se bodo najhitreje približevale evropskemu povprečju, pa bodo svoje dobro poslovanje še dodatno izboljšale.« je povzel Branko Žibret.
V Evropi so v vzponu tako imenovane neobanke, ki ponujajo izključno digitalne produkte. Neobanke so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Študija je pokazala, da so neobanke po Evropi povečale število strank za več kot 15 milijonov od leta 2011. Hkrati se je število strank v bankah za poslovanje s prebivalstvom zmanjšalo za dva milijona. Po rezultatih študije bo do leta 2023 kar 85 milijonov Evropejcev strank novih bančnih modelov, kar pomeni petino (20 %) celotne populacije nad 14 let.
KAKŠNIH UKREPOV NAJ SE LOTIJO BANKE?
V študiji Bančni radar, ki jo globalna svetovalna družba A.T. Kearney objavlja že deseto leto zapored, je sodelovalo 92 bank z 22 evropskih trgov. Študija ugotavlja, da je dobiček evropskih bank in bančnih oddelkov za poslovanje s prebivalstvom na najvišji ravni doslej, kar je posledica pozitivne gospodarske klime in nizke stopnje tveganja. Kljub temu prihodki bank v zahodni Evropi stagnirajo z 1-odstotno stopnjo rasti.
Bančni radar 2019 kaže, da kljub visoki rasti obsega, prihodek ostaja nizek z močnim znižanjem prihodka na stranko (znižanje za 1,1 % v 2018 glede na 2017 in za 11 % v 2018 glede na 2008). Prav tako se je od leta 2008 kar četrtina (24,6 %) bančnih poslovalnic po Evropi že zaprla.
»Študija Bančni radar 2019 kaže, da čeprav je industrija močna, vseeno stagnira. Vse banke ne bodo preživele sprememb, saj komitenti vse bolj favorizirajo digitalne banke in inovativne produkte ter storitve. Zaprtje poslovalnic je kratkoročen ukrep za stabilizacijo poslovanja, vendar ni dovolj. Tradicionalne banke morajo premisliti o strateški preobrazbi, da izboljšajo stroške in prihodke ter ponudijo bolj inovativne produkte in storitve, če želijo preživeti in uspeti v novem bančništvu za poslovanje s prebivalstvom v prihodnje,« je dodal Branko Žibret, partner v družbi A.T. Kearney.
Banke v Sloveniji
Slovenske banke so z 200 EUR prihodka in 63 EUR dobička na stranko še vedno približno na tretjini evropskega povprečja. Delež obrestnih prihodkov, ki je dve tretjini vseh, je na evropskem povprečju. Delež stroškov v prihodkih je 64 %, kar uvršča slovenske banke v zadnjo četrtino evropskih bank, povsem na repu pa so po prihodkih na zaposlenega.
»Slovenske banke so v zadnjih letih vložile ogromna napora v finančno sanacijo (državne banke) ter preobrazbo poslovnih modelov. Kot kažejo primerjave pa jih zdaj čakajo odločilni koraki pri dvigu učinkovitosti in dobičkonosnosti v poslovanju s prebivalstvom. Ob tem velja poudariti, da slovenske banke beležijo rekordno dobre rezultate v primerjavi s preteklimi leti. Tiste, ki se bodo najhitreje približevale evropskemu povprečju, pa bodo svoje dobro poslovanje še dodatno izboljšale.« je povzel Branko Žibret.
V Evropi so v vzponu tako imenovane neobanke, ki ponujajo izključno digitalne produkte. Pixabay
Vzpon neobank
V Evropi so v vzponu tako imenovane neobanke, ki ponujajo izključno digitalne produkte. Neobanke so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Študija je pokazala, da so neobanke po Evropi povečale število strank za več kot 15 milijonov od leta 2011. Hkrati se je število strank v bankah za poslovanje s prebivalstvom zmanjšalo za dva milijona. Po rezultatih študije bo do leta 2023 kar 85 milijonov Evropejcev strank novih bančnih modelov, kar pomeni petino (20 %) celotne populacije nad 14 let.
Nekatere »zvezdniške« neobanke, kot je na primer angleški Revolut, so že presegle štiri milijone strank. Z vstopom novih ponudnikov na evropski trg v letošnjem letu tovrstne banke že dohitevajo tradicionalne banke na področju storitev, ki jih nudijo. Nekatere banke, kot je na primer Monzo, načrtujejo širitev na druge trge, vključno z ZDA, kar nakazuje priljubljenost teh bančnih modelov na globalni ravni. Prav ta priljubljenost novih bančnih modelov je bila eden izmed glavnih razlogov za zaprtje bančnih poslovalnic po Evropi
KAKŠNIH UKREPOV NAJ SE LOTIJO BANKE?
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.
