Vrnimo se k osnovam vlaganja (brez brexita, Trumpa ipd.)

Gorazd Belavič, CFA, Triglav Skladi
 Donald Trump in Tayyip Erdogan. REUTERS

V vseh preučevanih državah so bile delnice donosnejše od obveznic, nezanemarljiv delež donosnosti delnic pa so prispevale dividende. Manj spodbudni so rezultati za zlato.

Že znane geopolitične teme (trgovinska pogajanja med ZDA in Kitajsko, volitve v VB in z njimi povezani brexit, odpoklic ameriškega predsednika) še vedno polnijo naslovnice medijev. Ker kaj »svežega« težko zapišem, bom prostor tokrat raje namenil vedno aktualnim osnovam vlaganja, ki bi morale biti v zavesti vlagateljev tudi pri interpretaciji omenjenih tem, morda še toliko bolj v času rekordov na posameznih kapitalskih trgih.

V vseh preučevanih državah so bile delnice donosnejše od obveznic, nezanemarljiv delež donosnosti delnic pa so prispevale dividende. Manj spodbudni so rezultati za zlato.

Začnimo z definiranjem pričakovanj, ki naj bi jih imeli vlagatelji na kapitalskih trgih.

Ta so namreč nemalokrat zanemarjena, včasih močno prenapihnjena. Krivulje delniških ali obvezniških indeksov razkrivajo, da sledijo dolgoročnemu rastočemu trendu, a z večjimi oziroma manjšimi nihaji na kratek rok. Da bi dobili kar se da objektivno (zanesljivo) oceno o pričakovani donosnosti delnic oziroma obveznic, uporabimo dolgoročne časovne serije s kapitalskih trgov.


PREBERITE ŠE: Borzni komentar ob Draghijevem slovesu


Podatki o letni donosnosti različnih naložbenih razredov iz 23 držav v obdobju od 1900 do 2015 (Dimson, Marsh, Staunton, 2016) kažejo, da je povprečna letna donosnost globalnih delnic (po inflaciji) znašala pet odstotkov, dolgoročnih državnih obveznic pa 1,8 odstotka (merjeno v lokalnih valutah). V vseh preučevanih državah so bile delnice donosnejše od obveznic, nezanemarljiv delež donosnosti delnic pa so prispevale dividende. Manj spodbudni so rezultati za zlato. Povprečna realna donosnost zlata v obdobju od 1900 do 2014 je namreč znašala le 0,7 odstotka (merjeno v ameriških dolarjih), kar je manj od državnih obveznic, ki so bile hkrati manj volatilne (Spaenjers, 2016). Omenjene številke lahko služijo vlagateljem kot ocene pričakovane povprečne donosnosti na dolgi rok. A stroka se z dolgoročnimi povprečji ni zadovoljila, zato mnogi preučujejo zmožnost napovedovanja donosnosti naložb na krajši rok. Ker bi tema zahtevala nov prispevek, vas vabim, da o njej povprašate svoje upravljavce naložb. Lahko le poudarim ugotovitve številnih študij, da je napovedovanje kratkoročne donosnosti izjemno zahtevno.

image
London, Velika Britanija. Foto: Jure Eržen/delo


Slovenci imamo nekaj izkušenj z javno prodajo delnic (angl. »initial public offering«). Zaradi majhno­sti vzorca pričakovanj ne bomo oblikovali na podlagi slovenskih primerov. Burhop in Chambers (2016) v pregledu več študij javnih prodaj delnic pretežno ameriških podjetij ugotavljata, da je bila v zadnjih 50 letih značilna pozitivna donosnost delnic prvi dan po kotaciji. Zanimivo je donosnost teh istih delnic v obdobju treh do petih let po kotaciji podpovprečna glede na širši delniški indeks (kar sicer nekateri problematizirajo, saj bi morali podjetja, ki so izpeljala javno izdajo delnic, primerjati s podjetji primerljivega tveganja).

Na omenjene značilnosti kapitalskih trgov lahko računajo vlagatelji, ki zgolj kupijo in držijo naložbo. V praksi pa se to le redko zgodi. Ravnanje vlagateljev opredeljujejo prepričanja, okolje in osebne izkušnje, zaradi česar je proces odločanja pogosto neracionalen. Vlagatelji s(m)o nagnjeni k številnim vedenjskim pristranskostim (npr. iščemo informacije, ki potrjujejo naša prepričanja, sledimo množicam, izogibamo se negotovosti), zaradi česar pogosteje trgujemo in vlagamo bolj konzervativno, kot bi lahko. Pri Fidelityju so ugotovili, da so bile omenjene pristranskosti »krive« za nižjo donosnost vlagateljev v delniške, obvezniške oziroma mešane portfelje, kot bi jo vlagatelji dosegli, če bi te naložbe le kupili in držali.

Kogar ne zanimajo trumpi, brexiti, draghiji ipd. in želi varčevati, naj poskrbi za ustrezno razpršitev svojih naložb, vlaga postopoma in predvsem naj pri varčevanju vztraja. Pri že omenjenem Fidelityju so namreč za obdobje od 1980 do 2018 ugotovili, da je odsotnost z ameriškega delniškega trga v le desetih najdonosnejših dneh zmanjšala končno donosnost za približno polovico.


 Gorazd Belavič, CFA, Triglav Skladi
Več iz rubrike