Borzni komentar ob Draghijevem slovesu

Gorazd Belavič
Obrestne mere ostajajo nizko, in kot kaže, bodo nizko še dolgo po Mariu Draghiju. Foto Reuters

Konec oktobra svoj osemletni mandat guvernerja Evropske centralne banke (ECB) končuje Mario Draghi. Italijanskega ekonomista se bo zgodovina spominjala po izjavi iz leta 2012 ..

... ko je v času razplamtele dolžniške krize v EU s svojim »karkoli bo potrebno« (angl. »whatever it takes«) postavil varnostno mrežo pod šibko evroobmočje.

Funkcija prvega bankirja mu je v letu 2014 prinesla celo laskavi naziv osmega najbolj vplivnega zemljana. Sredi prejšnjega tedna je še predzadnjič načeloval zasedanju guvernerjev ECB in po pričakovanjih napovedal nov sveženj ukrepov za zagon evrskega gospodarstva.

ECB je znižala depozitno obrestno mero z –0,4 odstotka na –0,5 odstotka, s 1. novembrom pa namerava zagnati nov program mesečnega odkupovanja obveznic v vrednosti 20 milijard evrov. Napovedanih je še nekaj ukrepov, a med bolj spornimi sta predvsem omenjena dva. Negativna obrestna mera na presežna sredstva, ki jih banke deponirajo pri ECB, je že dalj časa trn v peti vodstev bank.



Opozorila o finančni represiji, ki negativno vpliva na konvencionalni bančni poslovni model, so končno zaznali v ECB, zato so poleg omenjenega znižanja depozitne obrestne mere oblikovali sistem izjem, prek katerega bodo lahko banke del svojih presežnih rezerv (do šestkratnika minimalnih rezerv) deponirale brez stroškov.

ECB je tako znižala depozitno obrestno mero z –0,4 odstotka na –0,5 odstotka, s 1. novembrom pa namerava zagnati nov program mesečnega odkupovanja obveznic v vrednosti 20 milijard evrov.


Draghi je moral na novinarski konferenci več časa nameniti tudi pojasnjevanju kemije na sestanku guvernerjev, saj so imele končne odločitve močno opozicijo. Odkupu obveznic so namreč nasprotovali francoski, nizozemski, nemški, avstrijski in estonski guverner. Po številu gre sicer za manjšo opozicijo, a v državah, ki jih predstavljajo, živi približno polovica prebivalcev evroobmočja, ki ustvari polovico družbenega produkta v regiji.

Podoben »upor« je Draghi doživel tudi leta 2015, ko so začeli odkupovati obveznice. Odločitve o ponovnem spodbujanju niso presenetile vlagateljev in so posledica neustrezne inflacije (ECB cilja namreč na raven dveh odstotkov) ter šibkosti v gospodarstvu evroobmočja. Zadnje makroekonomske trende so upoštevali tudi v svojih napovedih za leto 2019, v katerih so znižali oceno inflacije na 1,2 odstotka (ter na 1 odstotek v 2020) in oceno rasti BDP na 1,1 odstotka (ter na 1,2 odstotka v 2020).

image
infografika


Napovedi ECB za evroobmočje so več kot skromne, in to kljub uvedenim spodbudam. A s tem se bo od 1. novembra ukvarjala nova guvernerka, Chris­­tine Lagarde. Čaka jo zahtevno obdobje, v katerem bo imela malo manevrskega prostora znotraj lastne institucije, saj bo morala najprej zgladiti omenjena nesoglasja. Prva resnejša preizkušnja utegne biti brexit, glede katerega so vse glasnejše govorice o ponovnem zamiku. V primeru tršega izhoda Velike Britanije iz EU in morebitnega pritiska na evro bodo še kako obžalovali neupoštevanje svaril nemško-nizozemsko-francoske opozicije, da bi ECB odkup obveznic morala prihraniti za resnično težke razmere.

Kakorkoli, obrestne mere ostajajo nizko, in kot kaže, bodo nizko še dolgo po Mariu Draghiju.


mag. Gorazd Belavič, CFA, direktor sektorja za analize, Triglav Skladi
 
Več iz rubrike