Visoke rasti obveznic kot opozorilni znak gospodarskim napovedim

Centralnim bankam v zahodnem svetu v tem gospodarskem ciklu nikakor ni uspelo zvišati obrestne mere do želene ravni, da bi finančni sistem skupaj z bankami počasi vrnile v stare tirnice delovanja.
Fotografija: Letos so se vlagatelji zakadili v obveznice s takšno hitrostjo, še posebno v državne, ki nosijo najmanj kreditnega tveganja, da so se njihovi donosi vsaj v EU tako zmanjšali, da je pozitivna donosnost – razen v posameznih izjemah – mogoča le še pri zelo dolgi zapadlosti. Foto: Pixabay
Odpri galerijo
Letos so se vlagatelji zakadili v obveznice s takšno hitrostjo, še posebno v državne, ki nosijo najmanj kreditnega tveganja, da so se njihovi donosi vsaj v EU tako zmanjšali, da je pozitivna donosnost – razen v posameznih izjemah – mogoča le še pri zelo dolgi zapadlosti. Foto: Pixabay

Obvezniški trgi čedalje bolj vzbujajo pozornost v finančnih medijih, in to z donosi, ki jih dosegajo, ali kot naložbena možnost, ki je bolj zanimiva v obdobjih negotovosti in pred recesijami. Zanimivo je, kako je bil ta naložbeni razred še pred letom dni nepriljubljen med vlagatelji, upravljavci in analitiki zaradi splošnih pričakovanj o rasti obrestnih mer, tudi v ZDA.

Letos pa, ko so se zaradi znižanja cene nafte znova zmanjšala inflacijska pričakovanja in so se še zaostrili trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko, se je mnenje trga hitro temeljito spremenilo. To je tipičen pojav za Wall Street, ki pričakovanja revidira na dnevni ravni, medtem ko je bilo nekaterim že nekaj časa jasno, da se bo morala rast obrestnih mer v ZDA kmalu ustaviti. Ena glavnih ameriških investicijskih bank Goldman Sachs, ki je letos kot ena zadnjih domnevala, da bo Fed prej zvišal kot znižal obrestno mero, je na primer, kot bi mignil, v mesecu dni spremenila svoje mnenje in se pridružila splošnemu prepričanju, da je v ZDA treba znižati obrestne mere.
 

Negativni učinki na BDP se bodo le seštevali


Višje carine v trgovanju med Kitajsko in ZDA že negativno vplivajo na gospodarsko dejavnost obeh velesil. Če pa bo ameriški predsednik podjetjem v ZDA v prihodnje dodal še omejitve glede sodelovanja s Kitajsko ali vlaganja na Kitajskem, se bodo negativni učinki na BDP obeh držav le še seštevali.

Pokazalo se je, da centralnim bankam v zahodnem svetu v tem gospodarskem ciklu nikakor ni uspelo zvišati obrestne mere do želene ravni, da bi finančni sistem skupaj z bankami počasi vrnile v stare tirnice delovanja in bi si lahko ustvarile zadostno rezervo za morebitne ponovne monetarne spodbude. Še najbolj je to uspelo ameriški in kanadski centralni banki, ki sta obrestno mero dvignili z 0 na 2 oziroma 2,5 odstotka, ECB in nekatere druge evropske centralne banke pa lahko temeljno obrestno mero spustijo le še v večji minus, kar pa ima čedalje bolj dvomljiv pozitivni vpliv na finančni sistem oziroma gospodarstvo. Jeseni bo zato zanimivo videti, s katerimi instrumenti se bo ECB postavila v bran evropskemu gospodarstvu, ki z vidika gospodarske rasti drsi vse niže. Med vlečnimi konji tokrat navzdol vodi Nemčija s svojo avtomobilsko industrijo.
 

Italija še vedno predstavlja večje tveganje


Letos so se vlagatelji zakadili v obveznice s takšno hitrostjo, še posebno v državne, ki nosijo najmanj kreditnega tveganja, da so se njihovi donosi vsaj v EU tako zmanjšali, da je pozitivna donosnost – razen v posameznih izjemah – mogoča le še pri zelo dolgi zapadlosti. Ena od izjem ostaja Italija, ki jo trg poleg Grčije še vedno vidi kot bolj tvegano kot druge države v EU, a tudi to se je precej spremenilo. Kreditni pribitek za obe državi se je letos precej zmanjšal, kar je ob splošnem upadu donosnosti pripomoglo, da so se ustvarili največji kapitalski donosi med državnimi obveznicami.

Desetletne italijanske obveznice na primer, ki so natanko pred letom dni ponujale še več kot triodstotno donosnost, danes pa je njihova donosnost že okoli odstotka, so vlagateljem v le enem letu prinesle več kot 20-odstotni donos. Pa naj še kdo pravi, da obveznice niso donosne.

Več iz rubrike