Vasle: Obsežna podporna denarna politika še vedno potrebna

Evropska centralna banka (ECB) bo tako skladno z odločitvijo sveta tudi v tretjem četrtletju ohranila visoke ravni pandemičnih nakupov vrednostnih papirjev iz drugega četrtletja. »S takim obsegom nakupov bomo dodatno podprli okrevanje in ga postavili na trdnejše temelje ter hkrati zagotovili ohranjanje ugodnih pogojev financiranja, pri čemer bomo ohranili tudi vso potrebno fleksibilnost,« je v sporočilu za javnost zapisal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
 

Člani sveta ECB za letos sicer pričakujejo močan pospešek gospodarske aktivnosti, visoka gospodarska rast se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Ob tem bo inflacija kljub letošnjemu pospešku ostala pod želeno ravnjo. Na finančnih trgih razmere ostajajo stabilne.
 
Takšne razmere so v veliki meri povezane z obsežnimi ukrepi politik ECB, zato centralna banka ohranja vse do sedaj sprejete ukrepe. »Za ohranjanje ugodnih pogojev financiranja ter posledično zagotavljanje trdnega okrevanja in vzdržnega približevanja inflacije našemu cilju je namreč še vedno potrebna obsežna podporna denarna in fiskalna politika,« izpostavlja Vasle.
 
V območju evra se ob uspešnih programih cepljenja epidemiološka slika izboljšuje, sproščajo se preventivni ukrepi za zamejitev širjenja virusa. To se odraža na makroekonomski sliki - nadaljuje se robustno okrevanje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, v sektorju storitev pa lahko prvič po izbruhu pandemije opažamo pospešek aktivnosti. Visokofrekvenčni podatki tako nakazujejo, da lahko v drugem četrtletju po dveh zaporednih četrtletjih rahlega krčenja gospodarske aktivnosti pričakujemo močan pospešek gospodarske aktivnosti.
 

Po najnovejših napovedih, ki so jih obravnavali člani sveta ECB, bo letošnja gospodarska rast dosegla 4,6 odstotka, prihodnje leto pa 4,7 odstotka. V letu 2023, ko bodo potekli nekateri fiskalni ukrepi in bo faza okrevanja končana, pa se bo rast nekoliko upočasnila in dosegla 2,1 odstotka.
 
Bruto domači proizvod bo predkrizno raven dosegel predvidoma v prvem četrtletju leta 2022. Gospodarska aktivnost bo podprta predvsem z dejavniki domačega povpraševanja, to je z izdatnejšimi fiskalnimi ukrepi in z okrevanjem zasebne potrošnje po umiku zajezitvenih ukrepov.
 
Z večjim domačim trošenjem se bo glede na leto 2020 nekoliko okrepila tudi inflacija. Ta bo zaradi začasnih dejavnikov, kot so popravek cen nafte glede na predhodno leto, sprememba uteži in učinek dviga nemškega DDV, v letošnjem letu sicer poskočila na 1,9 odstotka. Ko bodo ti začasni, predvsem ponudbeni dejavniki izzveneli, pa naj bi inflacija spet nekoliko upadla. V letih 2022 in 2023 tako svet ECB pričakuje 1,5- in 1,4-odstotno rast.
 
Takšna pričakovanja še vedno spremljajo visoka tveganja, ki pa so tokrat pri gospodarski rasti porazdeljena bolj enakomerno, pri inflaciji pa celo v prid nekoliko višji rasti cen, pojasnjuje Vasle, ki nove napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo s strani Banke Slovenije napoveduje za prihodnje dni.
 

Kot še izpostavlja Vasle, so razmere na finančnih trgih tudi v zadnjem mesecu ostale ugodne. V maju so nekoliko porasle zahtevane donosnosti za zadolževanje držav, kar je predvsem posledica izboljšanih makrobonitetnih obetov v ervskem območju. Stroški zadolževanja zasebnega sektorja ostajajo nizki. Strošek zadolževanja Slovenije na kapitalskih trgih se je skupaj z ostalimi državnimi obveznicami zvišal, vendar kljub temu ostaja nizek - na desetletni ročnosti je porasel z 0 na 0,16 odstotka, kar je donosnost, primerljiva Belgiji in Franciji.