Vasle: Leto bo zaznamovala denarna politika

Ljubljana - Posebna tema četrtkove seje Evropske centralne banke (ECB) je bila napoved strateškega pregleda denarne politike, ki je načrtovan za letos. "V pregledu bo vidno mesto imelo tudi vključevanje strokovne javnosti, civilne družbe in ostalih deležnikov," je povzel guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Pregled naj bi se po njegovih besedah predvidoma zaključil do konca leta. Kot je pojasnil, so bile zadnje spremembe uvedene leta 2003, od takrat pa je šlo evropsko gospodarstvo skozi mnoge strukturne spremembe in finančno krizo. Vse to se je postopoma odrazilo tudi na rekordno nizkih obrestnih merah, s čimer je nabor konvencionalnih ukrepov ECB za blaženje šokov v gospodarstvu vse bolj omejen.

Denarna politika danes deluje v okoliščinah, ki jih zaznamujemo okoljska tveganja, digitalizacija, globalizacija in hiter razvoj finančnega sistema. "Zato smo se odločili, da bomo preverili definicijo in doseganje inflacijskega cilja, pregledali instrumente, uporabljene ekonomske in monetarne analize ter ocenili širše vplive na finančno stabilnost, zaposlenost in okoljsko vzdržnost," je napovedal.

Člani sveta ECB so se seznanili tudi s pregledom gospodarskih kazalcev, ki kažejo, da so se v evrskem območju ob koncu leta pokazali znaki stabilizacije rasti gospodarske aktivnosti, razmere na finančnih trgih pa so ostale ugodne. Ob takšnih gibanjih je svet ECB ohranil nespremenjene usmeritve denarne politike.

"Ocenjujemo, da spekter ukrepov, sprejet septembra lani, zagotavlja ustrezno spodbujevalno naravnano denarno politiko," je povzel in poudaril, da se je v Sloveniji po razpoložljivih mesečnih kazalnikih v zadnjem četrtletju rast gospodarske aktivnosti ponovno upočasnila. "A slika ostaja ugodnejša kot v povprečju evrskega območja, saj sta tako gospodarska rast kot inflacija nekoliko višji," je poudaril.

Razmere na finančnih trgih se še dodatno rahljajo. Netvegane referenčne obrestne mere so sicer porasle, na kar so poleg povečanega optimizma na trgu vplivala tudi nekoliko višja pričakovanja glede bodoče inflacije. V nasprotju s tem so delniški indeksi dosegli nove visoke ravni, pribitki bolj tveganih instrumentov nad netveganimi pa so se dodatno znižali.

Povpraševanje gospodarstva po kreditih še vedno zadovoljivo, še posebej krepko je zadolževanje podjetij prek kapitalskega trga, kjer se ročnost zadolževanja podaljšuje. Akomodativne razmere na finančnih trgih bo denarna politika ohranjala tudi v bodoče skladno s ciljem zagotavljanja cenovne stabilnosti. Likvidnostne razmere, ki jih zagotavljajo ukrepi denarne politike, so dobre.