V nakupe k sosedom?

Delniški trgi vedno diskontirajo tiste novice, o katerih borzni trgovci menijo, da se bodo uresničile. Če nastanejo odstopanja od pričakovanj in dejanskih novic oziroma informacij, bodo tudi spremembe cen na trgih velike. To smo lahko videli v primeru brexita, zmage Donalda Trumpa in tudi v primeru italijanskega referenduma, ko je evro izgubil 1,4 odstotka na začetku trgovanja v ponedeljek, vendar je izgubljeno hitro povrnil in končal celo višje.

Ena najstarejših bank na svetu, Monte dei Paschi di Siena, ki je zdaj tudi ena najbolj tveganih, bo zaradi izida referenduma imela še večje težave pri dokapitalizaciji. Cena delnice banke je bila pred krizo precej nad osem tisoč evrov za delnico, nekaj časa je celo presegala devet tisoč evrov, zdaj pa kotira pri 19 evrih za delnico. Samo letos se je vrednost banke znižala za 86 odstotkov.

Tudi veliko drugih bank v Italiji ima relativno nizko kapitalsko ustreznost, zato bodo potrebne dokapitalizacije, v primeru krize ali neuspešnih dokapitalizacij pa bodo pa na udaru lastniki podrejenih obveznic. Teh je v Italiji presenetljivo veliko, saj so banke v tem videle kratkoročno rešitev takoj po globalni finančni krizi in evropski krizi pred štirimi leti. Podrejene obveznice so banke ponujale kar svojim strankam, ki so se raje odločale za nakup obveznice kot podaljšanje depozita. Kar polovico vseh podrejenih bančnih obveznic v Italiji (30 milijard evrov) imajo v lasti fizične osebe hkrati pa imajo tudi približno tretjino vseh drugih (navadnih) bančnih obveznic v znesku skoraj 200 milijard evrov.

V primeru zaostritve bančne krize in posledično neuspešnih dokapitalizacij bodo podrejene obveznice pretvorjene v kapital. To pomeni, da bodo lastniki teh obveznic dobili precej manj vredne delnice bank. Če pa bo še to premalo za kritje primanjkljaja v bančnem sistemu, bodo na vrsto prišli tudi lastniki navadnih obveznic, ki so po evropski zakonodaji naslednji v vrsti za »striženje«.

Zaradi vsega omenjenega so borzni trgovci zelo pesimistični glede italijanske borze, ki se giblje blizu najnižjih vrednosti v več kot treh desetletjih. Najnižjo vrednost je italijanski delniški indeks MIB imel leta 2012, ko so bile napovedi o obstoju Evropske unije slabe, ob rešitvi grške krize pa se je vrednost delnic hitro zvišala. Zdaj se spet bližajo najnižjim ravnem, saj so borzni trgovci in investitorji relativno pesimistični zaradi zaostrovanja težav v bančnem sistemu in zaradi dodatne negotovosti, ki je nastala ob negativnem izidu referenduma in posledičnem odstopu predsednika vlade Mattea Renzija.

Pexels

V primerjavi z drugimi delniškimi trgi so v preteklih desetih letih investitorji v italijanskih delnicah naredili zelo veliko izgubo. »Delnice so povprečno izgubile 60 odstotkov vrednosti, medtem ko so v Evropi delnice povprečno izgubile četrtino vrednosti, v ZDA pa pridobile 60 odstotkov.« Močna precenjenost italijanske borze tik pred krizo je eden od razlogov, da so bili donosi tako močno negativni. Dodatno so bila tudi podjetja močno zadolžena, kriza pa jim je odnesla večino dobičkov, kar je posledično še močneje vplivalo na borzo. Tudi okrevanje gospodarstva je bilo relativno počasno, saj se je zgodila kriza z dvojnim dnom, ko se je Italija spet znašla v recesiji leta 2012. Pričakovanja borznih trgovcev glede italijanske borze so močno pesimistična, posledično pa je tudi vrednotenje borze zelo nizko. Da bi ugotovili, kateri trg oziroma borza je bolj podcenjena, je treba upoštevati oprijemljive podatke in ne se toliko zanašati na pričakovanja investitorjev, analitikov in borznih trgovcev.

Eden najboljših načinov za oceno podcenjenosti celotne borze je primerjava med vrednostjo vseh podjetij na borzi in ustvarjenimi dobički vseh podjetij. Razmerje med ceno in dobički (angl. »P/E razmerje«) nam torej pokaže, ali je borza podcenjena, če je razmerje nizko, ali precenjena, če je razmerje visoko. To razmerje si najlažje lahko predstavljamo kot število let, v katerih bo naša investicija poplačana iz dobičkov podjetij (če bi podjetja v celoti izplačevala svoje dobičke kot dividende).

Trenutno so italijanske delnice povprečno med najzanimivejšimi naložbami z vidika vrednotenja, saj so razmerja med ceno in dobički podjetij zelo nizka. Vendar to še ne pomeni, da bodo v prihodnjih mesecih delnice začele rasti, pomeni pa, da v daljšem obdobju (pet let ali več) lahko pričakujemo nekoliko višje donose od povprečja.