Gotovina pojenja; svet ECB potrdil drugo fazo digitalnega evra

Digitalni evro naj bi bil elektronska oblika evrskih kovancev in bankovcev, ki naj bi jih uporabniki imeli shranjene v digitalni denarnici. Vsak uporabnik naj bi lahko v svoji denarnici imel shranjenih največ 3000 digitalnih evrov, saj obstaja skrb, da bi digitalni evro pretirano posegel v poslovanje komercialnih bank.
 

Uvedba digitalnega evra

 
Evropska centralna banka (ECB) naj bi sicer že nekaj časa postopala okoli projekta, 14. julija pa je svet ECB uradno potrdil začetek raziskovalne faze digitalnega evra. V dveh letih naj bi med drugim določili njegove lastnosti in funkcionalnosti ob upoštevanju pričakovanj in zahtev javnosti, so na spletni strani ECB zapisali v sporočilu za javnost. Prav tako naj bi raziskali možnosti vpeljave digitalnega evra v obstoječe finančno okolje.
 

»Namen našega dela je zagotoviti, da bodo v digitalni dobi državljani in podjetja še naprej imeli dostop do najvarnejše oblike denarja, denarja centralne banke,« je v izjavi za javnost zapisala predsednica ECB Christine Lagarde.
 
Začetek raziskovalne faze pa še ne pomeni nujno, da bo digitalni evro tudi izdan. Ta odločitev bo lahko sprejeta šele na podlagi izsledkov raziskave, za javnost navaja Banka Slovenije, ki aktivno sodeluje pri aktivnostih Evrosistema povezanih z morebitno izdajo digitalnega evra. Po mnenju strokovnjakov naj bi bili potrebni vsaj še dve leti, po končani raziskovalni fazi, preden bi ga lahko uporabljali.

Potreba po digitalnem evru

 
»Vstopamo v dobo digitalnega denarja,« je na spletni strani ECB zapisal Fabio Panetta, član izvršnega odbora ECB. Razlaga, da je vloga gotovine kot sredstva za plačevanje, vedno manjša, saj se povečuje spletno nakupovanje in potreba po digitalnih sredstvih. Sicer obstajajo rešitve, ki nudijo določene koristi, kot so priročnost, hitrost in učinkovitost, toda prinašajo tveganja na področju zasebnosti, varnosti in dostopnosti, meni Panetta.
 
Digitalni evro naj bi sicer dopolnjeval in ne nadomestil trenutni monetarni sistem, prav tako pa bi ob potencialni uvedbi, lahko imel uporabnik v svoji digitalni denarnici shranjenih največ 3000 digitalnih evrov, dodaja Panetta. Obstaja namreč skrb, da bi lahko pretirano posegel v delovanje komercialnih bank, kar pa marsikomu ne bi ustrezalo.
 

Spreminjanje zakonodaje

 
Deloval naj bi s pomočjo že obstoječe infrastrukture za izvrševanje takojšnjih plačil – TIPS  (TARGET Instant Payment Settlement), možna pa naj bi bila tudi uporaba alternativne Blockchain tehnologije. Obe tehnologiji naj bi bili zmožni opraviti več kot 40.000 transakcij na sekundo, razni poizkusi pa naj bi dokazali, da obstaja možnost združitve centraliziranih in decentraliziranih elementov. ECB še dodaja, da naj bi bil digitalni evro, zaradi manjše porabe energije, okolju veliko bolj prijazen kot druga kripto sredstva.  
 
Projekt naj bi prav tako izpostavil morebitne spremembe evropske zakonodaje, ki bi jih bilo treba uvesti za poslovanje z digitalnim evrom, v sporočilu javnosti navaja ECB. Vse morebitne spremembe naj bi obravnavali in sprejeli Evropski zakonodajalci. Ob tem se poraja vprašanje, ali bi lahko morebitne spremembe vplivale tudi na alternativne kriptovalute, ki naj bi prav tako bile digitalne valute?
 

Digitalni evro ne bo prva digitalna valuta

 
Kitajska centralna banka naj bi v nekaj mestih že preizkušala digitalni juan, medtem ko je britanska centralna banka vzpostavila delovno skupino o morebitnem 'britcoinu'. Digitalne valute preučujeta tudi ameriška in japonska centralna banka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
 
Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi digitalni evro sicer prinesel varnost in podporo centralne banke, v isti sapi pa še popoln nadzor nad tokom denarja. Kriptovalute, kot denimo bitcoin, veljajo za decentralizirano sredstvo, ki ni odvisno od centralnih bank in njihovega vpliva, ter se lahko izognejo inflaciji. Po drugi strani pa jih ECB in druge finančne ustanove označujejo kot tvegano sredstvo, nad katerim nimajo nadzora.