Stroškovna učinkovitost ima pomembnejšo vlogo, kot ji jo pripisujemo

Podrobnejša analiza zgodovine je razkrila tudi, da delniške naložbe ne gre enačiti z igrami na srečo, ampak se s podaljševanjem trajanja naložbe verjetnost za prej omenjeno nagrado nenehno povečuje.

Zadnji prispevek pa je razkril, da imajo pomembno vlogo pri doseganju rezultata posameznega vlagatelja pretekli donosi in čustva, ki preplavljajo vlagatelja v danem trenutku. Vedenjske finance dokazujejo, da ekstremnejše kot so situacije na trgu, večjo vlogo prevzema čustvo pohlepa oziroma strahu.

Vzajemni skladi namenjeni vsakomur

Glavna ideja vzajemnih skladov je zbiranje denarja posameznikov in jim že z manjšimi sredstvi omogočiti neposreden dostop do kapitalskih trgov in posledično udeležbo v potencialnih donosih. Sredstva posameznikov upravljajo posebej za to usposobljeni in plačani strokovnjaki, posameznik s tem prihrani čas in znanje.

Kaj poleg zgodovine in čustev še vpliva na varčevalni rezultat posameznika v vzajemnih skladih?

Ne smemo spregledati dejstva, da vzajemni skladi za svoje delovanje vlagatelju zaračunavajo stroške. Domača in tuja literatura kot drugi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na neto denarne tokove v sklade (prilive), navaja ravno stroške.

Namen današnjega prispevka je nekoliko podrobneje opredeliti pomen in vpliv stroškov na rezultat posameznikovega varčevanja oziroma donosnosti izbrane naložbe.

Katere stroške poznamo in kako jih lahko primerjamo?

Stroške pri vlaganju v vzajemne sklade delimo v dve glavni skupini, in sicer:

• Neposredni stroški, kamor spadajo vstopni in izstopni stroški.

To so stroški, ki vlagatelja bremenijo enkratno, in sicer ob vplačilu ali izplačilu sredstev v vzajemni sklad. Družba za upravljanje (DZU) v zameno za te stroške posamezniku ponuja kakovostno finančno svetovanje ter vso pomoč in podporo. Dodatno so ti stroški namenjeni za izvajaje in pokrivanje trženjskih in promocijskih dejavnosti DZU.

• Posredni stroški, kamor spadajo vsi drugi stroški, kot so strošek upravljavske provizije, skrbniške provizije, revidiranja in drugi transakcijski stroški, ki nastajajo pri upravljanju vzajemnega sklada.

V tem primeru gre za tako imenovane tihe stroške, ker jih vlagatelj ne čuti neposredno, saj so že vračunani v vrednost enote premoženja (VEP) posameznega vzajemnega sklada.

Vzajemni skladi za svoje delovanje vlagatelju zaračunavajo stroške, ki pomembno vplivajo 
na donose.

Za primerjavo višine posrednih stroškov med posameznimi vzajemnimi skladi se uporablja kazalnik celotni stroški poslovanja (CSP). Gre za kazalnik, ki je izražen v odstotkih na letni ravni in nam omogoča najbolj realen in celovit pregled nad stroškovno učinkovitostjo posameznega sklada, saj prikazuje vse stroške, ki bremenijo premoženje podsklada in ne neposredno vlagateljev.

Ravno celotni stroški poslovanja so tisti, ki zmanjšujejo realizirano donosnost posameznega podsklada.

Celotni stroški poslovanja posameznega vzajemnega podsklada so javno dostopni in posamezniku na voljo že pred pristopom k izbranemu skladu. Ko posameznik primerja stroškovno učinkovitost posameznih vzajemnih skladov med seboj, je zelo pomembno, da med seboj primerja iste tipe skladov z enako ali vsaj zelo podobno naložbeno politiko.

V nasprotju z neposrednimi stroški, ki vlagatelja bremenijo samo enkrat, celotni stroški poslovanja vlagatelja bremenijo vso dobo varčevanja v izbranem vzajemnem skladu. Temu primerno se z daljšanjem dobe varčevanja povečuje vpliv celotnih stroškov poslovanja in vlagatelj, ki se odloči za stroškovno učinkovitejši sklad, privarčuje več. Ker pa se priporočena doba varčevanja pri večini vzajemnih skladov giblje od treh do več deset let, je še toliko bolj pomembno, da izberemo stroškovno čim bolj učinkovit in kakovostno upravljan vzajemni sklad.

Shutterstock

Ugodne akcije, ki to sploh niso?

Predvsem za domače okolje je zelo značilna praksa akcij brez vstopnih stroškov. Na prvi pogled mamljivo, a če se odločamo za dolgoročno naložbo, naj vlagatelj pozornost nameni tudi in predvsem celotnim stroškom poslovanja, ki ga bodo v primerjavi z vstopnimi stroški, ki se zaračunajo enkratno, bremenili celotno naložbeno obdobje. Stroškovno učinkovitejši skladi lahko takšen enkratni prihranek pri oprostitvi vstopnih stroškov izničijo v nekaj letih varčevanja.

V grafu je prikazan vpliv različnega neposrednega (vstopni) in posrednega (celoten strošek upravljanja) stroška na dolgoročno donosnost naložbe.

Predpostavke primerjave:

- Enkraten vložek v višini 10.000 €.

- Naložba traja 15 let.

- Povprečna letna donosnost trga, na katerega bomo investirali, je ocenjena z 9 %.

Za vstop na trg imamo na voljo Sklad 1 in Sklad 2, ki pokrivata identično naložbeno območje.

- Sklad 1 nam zaračuna vstopne stroške v višini 3 %, povprečen letni strošek poslovanja sklada pa znaša 2 %, kar pomeni, da bo naš povprečen letni donos z 9 % zmanjšan na 7 %.

- Sklad 2 nam ponuja vstop brez vstopnih stroškov, vendar znaša povprečni letni strošek poslovanja 2,5 %, kar pomeni, da bo naš povprečni letni donos z 9 % zmanjšan na 6,5 %. Višja pričakovana donosnost bi lahko bila tudi posledica uspešnejšega upravljanja.

Na prvi pogled je Sklad 2 zaradi možnosti vstopa brez vstopnih stroškov boljša izbira. Ker pa Sklad 1 v povprečju na leto za svoje delo zaračuna 0,5 % nižje stroke poslovanje, že v sedmem letu postane naložba v Skladu 1 za vlagatelja donosnejša. V petnajstih letih pa vlagatelj v Skladu 1 v primerjavi s Skladom 2 iz začetnih 300 € minusa ustvari za dobrih 1000 € višji donos. Če se odločimo za varčevanje v stroškovno učinkovitejšem skladu, nam vsako leto CSP odkrhne manjši delež naših sredstev, ki se plemenitijo. Zato nam znotraj izbranega sklada iz leta v leto ostane več sredstev za plemenitenje, kot pa če bi varčevali v skladu, ki ima višje CSP.

Ne samo količina, izjemno pomembni sta tudi kakovost in konsistentnost

Poleg stroškov bodimo pri izbiri svoje naložbe pozorni tudi na kakovost in konsistentnost rezultatov upravljanja družbe na daljše obdobje. Družba, ki konstantno zaostaja za najuspešnejšimi konkurenti v primerljivi kategoriji, ni takšna, da bo posamezniku omogočila racionalno varčevanje.

Domača naloga posameznika naj bo poiskati uspešnega in konsistentnega upravljavca, ki za svoje storitve zaračunava podpovprečne stroške. Kombinacija, ki bo vlagatelju na daljše obdobje prinesla dodano vrednost v višini nadpovprečnega donosa. Ker gre v obeh primerih za javno dostopne podatke, izvedba naloge ne bi smela biti prezahtevna.

Matej Tadej Jerman, finančni svetovalec družbe KD Skladi