Slovenija: štiri milijarde evrov primanjkjaja; dolg 80,8 odstotka BDP

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je lani znašal 3,868 milijarde evrov ali 8,4 odstotka BDP. Dolg države je konec leta 2020 znašal 80,8 odstotka BDP.
Fotografija: FOTO: Leonhard Foeger / Reuters
Odpri galerijo
FOTO: Leonhard Foeger / Reuters

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je lani znašal 3,868 milijarde evrov ali 8,4 odstotka BDP, potem ko so imele predlani javne finance 207 milijonov evrov presežka. Dolg države je konec leta 2020 znašal 80,8 odstotka BDP, kar je za 15,2 odstotne točke BDP več kot leto prej, je razvidno iz podatkov, ki jih je objavil državni statistični urad.

Primanjkljaj podsektorja centralna država je znašal 3,959 milijarde evrov, druga dva sektorja, lokalna država in skladi socialne varnosti, pa sta ustvarila presežek, in sicer lokalna država 83 milijonov evrov, skladi socialne varnosti pa osem milijonov evrov.
Prihodki javnih financ so bili za 4,6 odstotka nižji kot v letu 2019, v glavnem zaradi nižjih davčnih prihodkov. Davki na proizvodnjo in uvoz so bili nižji za 9,8 odstotka, tekoči davki na dohodke in premoženje pa za 9,4 odstotka.


Javnofinančni izdatki so bili za 14,8 odstotka višji kot predlani. Glavni razlog za to so bili izdatki, povezani z odpravljanjem posledic epidemije covida-19: subvencije so bile višje za 1,475 milijarde evrov ali 425,4 odstotka, socialna nadomestila in pomoči v denarju pa za 759 milijonov evrov ali za 10,3 odstotka.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2020 znašal 37,429 milijarde evrov ali 80,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 5,684 milijarde evrov ali za 15,2 odstotne točke BDP več kot leto prej.
FOTO: Getty Images/iStockphoto
FOTO: Getty Images/iStockphoto


Leta 2019 so slovenske javne finance ustvarile presežek v višini 0,5 odstotka BDP in leta 2018 v višini 0,7 odstotka BDP. Leto 2017 so končale izravnane, še prej pa je država beležila javnofinančni primanjkljaj.

Večina poslabšanja javnih financ v letu 2020 izvira iz ukrepov, namenjenih preprečevanju in omejevanju posledic epidemije, a fiskalni svet opozarja, da so lani hitro rasli tudi nekateri izdatki, ki s krizo niso neposredno povezani, kot je denimo rast stroškov dela ter izdatkov za blago in storitve. Poleg tega so nekateri protikoronski ukrepi takšni, da ne naslavljajo posledic krize oz. jih naslavljajo na neustrezen način, tudi s slabšanjem strukturnega položaja javnih financ, je opozoril fiskalni svet.

Več iz rubrike

Komentarji: