Še vedno smo pred dilemo, ali ima dolgoročno vlaganje v delniške naložbe smisel ali ne

V obeh primerih smo prišli do dveh pomembnih ugotovitev. Prvič, delnice na daljše obdobje prinašajo nadpovprečno donosnost in so varovalo pred inflacijo. Drugič, nadpovprečna donosnost ni samoumevna, ampak je posledica oziroma »nagrada« za sprejetje nadpovprečnega tveganja, ki se kaže v obliki višje volatilnosti (nihajnosti) skozi opazovano obdobje.

Ali še vedno obstaja dvom oziroma strah pred vlaganjem v delnice?

Ugotovitve, ki smo jih zapisali, temeljijo na dejanskih zgodovinskih podatkih. Kljub temu pa se še vedno pojavljata dvom in mnenje, da je stoletna zgodovina bistveno predolgo obdobje, saj nihče ne varčuje toliko časa. V primeru vlaganja v domač vzajemni sklad pa gre za ugodnemu izidu naklonjeno obdobje (maj 2005–januar 2018).

Ker finančna industrija temelji na zaupanju, je treba na vsak dvom oziroma vprašanje odgovoriti jasno, argumentirano in transparentno. Tudi v prejšnjem odstavku omenjena dvoma sta do neke mere upravičena in si zaslužita pojasnilo oziroma odgovor.

Pexels

Za iskanje odgovora se bomo znova podali v analizo zgodovine.

Da bo argumentacija čim bolj realna in transparentna, bomo odgovor poiskali na ameriškem delniškem indeksu Standard & Poor's 500 (S&P 500). Razlog za to odločitev se skriva v dejstvu, da gre za najrazvitejši kapitalski trg na svetu z najdaljšo in najbolj pregledno zgodovino. Pri izračunu donosnosti bomo upoštevali skupno donosnost (ang. total return), saj naložba v delnico poleg donosa, vezanega na gibanje cene, prinaša tudi dividendo, ki jo lahko takoj po prejemu reinvestiramo nazaj in s tem zvišamo skupno donosnost posamezne naložbe (ravno to počnejo vzajemni skladi).

Da stoletna zgodovina ne bo predolga in dobrih dvanajst let prekratka oziroma »ugodna« doba, bomo tokratno analizo izvedli sekcijsko oziroma večplastno. Pogledali bomo, kakšen donos je ustvaril posameznik, ki je redno mesečno vlagal neto sto evrov v košarico ameriških delnic v različnih obdobjih, in izkupiček nato primerjali z donosom, ki bi ga vlagatelj dosegel z isto strategijo vlaganja v redno mesečno varčevanje z vnaprej znano fiksno letno obrestno mero in mesečnim pripisom obresti.

Analizirali bomo deset obdobij v razponu od pet do trideset let. Ker nenehno poudarjamo, da vlaganje na delniške trge zahteva dolgoročnost, obdobja, krajšega od petih let, ne bomo preučevali. Na drugi strani pa trideset let predstavlja obdobje varčevanja, ki ga povprečen vlagatelj le redko doseže.

Ker finančna industrija temelji na zaupanju, je treba na vsak dvom oziroma vprašanje odgovoriti jasno, argumentirano in transparentno.

Vlagatelj, ki je redno vlagal v košarico ameriških delnic (Indeks S&P 500), je v vseh obdobjih ustvaril pozitiven donos. In to tako v izrazito bikovskem trendu, ki smo mu priča v pet-, sedem- in osemletnem obdobju, kot tudi v obdobju osemnajstih let, ko smo doživeli dva izrazita medvedja trenda.

Donos na delniškem trgu zdaj primerjajmo z rentnim mesečnim varčevanjem z vnaprej znano fiksno letno obrestno mero v višini treh in petih odstotkov in videli bomo, da je naložba v delnice v vseh desetih proučevanih obdobjih prinesla občutno višji donos.

Dodajmo še naslednji podatek. Če bi v 30-letnem obdobju želeli z rentnim varčevanjem doseči primerljiv rezultat kot pri vlaganju v košarico ameriških delnic, bi potrebovali fiksno letno obrestno mero v višini skoraj 9,4 odstotka.

Dogajanje na delniškem področju je bilo v zadnjih 30 letih zelo razgibano. Vlagatelj, ki se je pred tridesetimi leti odločil, da bo disciplinirano vsak mesec vlagal v ameriške delnice, ni vedel, po kakšni ceni bo kupoval košarico delnic v vmesnem obdobju in kakšen bo njegov končni privarčevani znesek. Na drugi strani pa si je nekdo, ki se je odločil za varčevanje po vnaprej znani obrestni meri, lahko že ob začetku varčevanja zelo natančno izračunal, koliko bo privarčeval. Prvi vlagatelj se je v nasprotju z drugim izpostavil višjemu tveganju (višja nihajnost skozi obdobje) in bil za to tudi nagrajen.

Varčevanje v delnicah ima svoje zakonitosti, ki prinašajo rezultate.

Tudi današnja podrobnejša analiza obdobja zadnjih tridesetih let govori v prid varčevanju v delnicah. Znova smo lahko ugotovili, da ima delniški trg svoje zakonitosti, ki jih z disciplinirano strategijo na dolgi rok lahko izkoristimo sebi v prid.

Matej Tadej Jerman, finančni svetovalec, KD Skladi, d. o. o.