Predstavitvena informacija

Se depozit še splača?

Okrevanje evropskega in domačega gospodarstva v zadnjih nekaj letih je pozitivno vplivalo na poslovanje naših podjetij. Ob dobrih poslovnih rezultatih in nižji zadolženosti so kot naročeni povečano povpraševanje na trgu in ugodnejši pogoji financiranja. Podjetja so (spet) začela vlagati v izrabljeno opremo in stroje, s čimer povečujejo visoko izkoriščene proizvodne zmogljivosti.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Letos se bodo investicije v osnovna sredstva po napovedih Umarja povečale za visokih 7 odstotkov. Enako naj bi bilo v letih 2018 in 2019.

Prej visoke, zdaj nizke obresti

Podjetniki, ki so si v preteklosti belili glavo zaradi pomanjkanja naročil, imajo zdaj druge težave. Kam naložiti prihranke in presežna sredstva, da ne bodo izgubljali denarja?

Do leta 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, je bila njihova izbira lahka. Če so denarna sredstva naložili v bančne depozite, so jim ti letno prinesli tudi do nekaj odstotkov dodatnega zaslužka.

Teh sladkih skrbi zdavnaj ni več. Zdaj so realnost trajno nizke obrestne mere, ki v večini primerov ne pokrijejo niti inflacije. Ta letos znaša veliko manj kot odstotek.

Pexels
Pexels

Depozit ali vloga na vpogled?

Najpogostejše oblike varčevanja, ki jih ponujajo slovenske banke, so:

  • vloge na vpogled (v banko vložena denarna sredstva, ki jih vlagatelj lahko dvigne takoj, ko jih potrebuje) in
  • depoziti različnih ročnosti (nekaj mesecev, več let), namenov in valut (USD, CHF …).

Obrestne mere pri vlogah na vpogled so okoli 0,01 odstotka. To je približno toliko, kot slovenske banke ponujajo za vezavo sredstev za obdobje do enega leta.

Pri dolgoročnih depozitih so obrestne mere bistveno višje, vendar še vedno daleč od tistih pred krizo. Iz ponudb bank je razvidno, da se obresti na depozite gibljejo od 0,1 odstotka (od 12 do 24 mesecev) do 0,6 odstotka (nad 36 mesecev).

Med najbolj ugodnimi je ponudba Gorenjske banke. Pri vezavi sredstev do 12 mesecev tako kot druge banke ponuja 0,01-odstotno obrestno mero, pri depozitih za daljše obdobje pa so njene obrestne mere med najvišjimi na trgu. Pri vezavi denarja za 24 do 36 mesecev se na primer lahko podjetja nadejajo 0,4-odstotne obrestne mere.

Ključno prosto razpolaganje s sredstvi

Čeprav depoziti prinašajo neprimerno višje obresti kot vloge na vpogled, se podjetja zanje odločajo vse manj. Bolj kot nekoliko višja obrestna mera jih prepriča možnost prostega razpolaganja z denarjem.


Če podjetje ocenjuje, da bo denar potrebovalo že v naslednjih mesecih, potem dileme med dolgoročnim in kratkoročnim depozitom ni; prava izbira je zadnji. Če obstaja možnost, da se nepredvideni stroški pojavijo v kratkem, pa je najbolj primerna vloga na vpogled.


Še leta 2015 so lahko podjetja dobila nekoliko višje depozitne obrestne mere pri majhnih domačih bankah in hranilnicah, vendar so se tudi te morale prilagoditi danim razmeram.

»Povprečna obrestna mera za vezani depozit do enega leta se je v devetih mesecih leta 2016 znižala na 0,2 odstotka, za vezavo nad enim letom pa na 0,5 odstotka, kar je v obeh primerih pod povprečjem evroobmočja,« ugotavlja Banka Slovenije.


Vloge do 100.000 EUR so na podlagi Zakona o sistemu jamstva za vloge (ZSJV) zajamčene.


Presežna sredstva, ki jih podjetja hranijo v gotovini in vlogah na vpogled, se torej presenetljivo povečujejo, in to kljub skoraj že ničelnim obrestnim meram in ležarinam za depozite višjih vrednosti.

Pomemben del tega denarja bo po mnenju analitikov pri Banki Slovenije namenjen za investicije, saj jih bodo podjetja financirala tako s tujimi viri (posojila) kot z notranjimi sredstvi.

Pexels
Pexels

Likvidnostna rezerva

V ugodnem okolju za investiranje se lahko podjetja umaknejo iz bančnega sistema v druge, bolj donosne naložbe. Na voljo so na primer obveznice, delnice in drugi vrednostni papirji, pa tudi naložbe v zlato, nepremičnine …

Vendar so te naložbene možnosti povezane z višjimi tveganji. V nekaterih primerih je lahko podjetje tudi omejeno pri unovčevanju naložbe brez dodatnih stroškov.

Smiselno je, da podjetje nekaj denarja spravi na varno – priporočen obseg sredstev je višina stroškov za dva do tri mesece poslovanja. Po eni strani je takšna likvidnostna rezerva namenjena kratkoročnemu uravnavanju denarnih tokov in znižuje likvidnostno tveganje, hkrati pa se izogne tveganju v času večjih pretresov na borzah.

Preberite več


Pexels
Pexels

Banka za podjetnike vam ponuja več, kot vam lahko ponudi navadna banka. Naše poslanstvo je podjetnikom pomagati učinkovito opravljati podporne funkcije v podjetju. http://bankazapodjetnike.si


Več iz rubrike