Recept za uspešno varčevanje za varno jesen življenja

Zato je to obdobje, v katerem mora posameznik poskrbeti tako za odraščanje svojih otrok kot tudi za svojo starost oziroma pokojnino.

Temelj naj bodo realna pričakovanja

Prvi korak, ki ga posameznik lahko naredi v skrbi za svojo prihodnost, je razumevanje delovanje okolja, v katerem živi. Bolj smo pripravljeni na razmere, v katerih živimo, lažje bomo razumeli in se prilagodili dogajanju v prihodnje. Ena največjih napak je, da si ustvarimo nerealna pričakovanja, ki so v nasprotju z realnimi oziroma objektivno dosegljivimi pričakovanji. Postavitev realnih pričakovanj na začetku nam lahko prihrani marsikatero razočaranje v prihodnosti.

Kaj sploh lahko še storimo?

Eno osnovnih vprašanj delovno aktivne populacije je pokojninska problematika in zagotavljanje dostojnega preživetja v jeseni življenja. V tem smislu je najbolj pod pritiskom generacija, ki ima do upokojitve relativno kratko dobo.

Ena največjih napak je, da si ustvarimo nerealna pričakovanja, ki so v nasprotju z realnimi oziroma objektivno dosegljivimi pričakovanji.

Posamezniki, ki se bodo upokojili v manj kot desetih letih, se upravičeno lahko sprašujejo, kaj jih čaka, in še pomembneje, kaj sploh še lahko storijo. To je generacija, ki je več let pridno vplačevala v pokojninsko blagajno, v zadnjem času pa se je (ali pa se še bo) zaradi nezadržnega spreminjanja demografske slike vse bolj prisiljena spopadati s trendom zmanjševanja socialnih prispevkov. Glede na trende je zelo verjetno, da bomo morali delati dlje, hkrati pa bomo od države prejemali manj, kot smo med delavno dobo načrtovali oziroma pričakovali. Večina ljudi v tej skupini meni, da kaj veliko, tudi če bi želeli, niti ne morejo več storiti. Ali je res tako?

Pixabay

Zgodovina se ponavlja

Zgodovina nas uči, da se gibljemo v ciklih. Kriznim obdobjem so vedno sledila obdobja pozitivizma in rasti. Za ta tudi velja, da povprečno trajajo precej dlje od prvih. V času kriz je bil človek vedno prisiljen iskati rezerve, ki so ne nazadnje privedle do dolgoročnega napredka. Vztrajanje in zaupanje v sistematičen in dolgoročen načrt je zato tisto, ki bo prej ali slej prineslo pozitivne rezultate.

Prvi korak in ključ do dolgoročnega uspeha sta ocena položaja in postavitev realnih prihodnjih pričakovanj. Svetujemo vam, da najprej izdelate osebno bilanco stanja, popišete vse razpoložljivo premoženje in poskusite upoštevati tudi premoženje, za katero je verjetno, da boste z njim razpolagali v prihodnje. Po drugi strani morate sočasno upoštevati vse prihodnje obveznosti, ki vas bodo bremenile. Smiselno je, da izdelate tudi natančen mesečni izkaz stanja, v katerem upoštevate vse tekoče prihodke in odhodke v mesecu. Na koncu boste lahko ugotovili, kakšni so vaši potencialni presežki oziroma primanjkljaji.

Izdelava bilance stanja omogoča učinkovit pregled nad celotnim premoženjem. Pomembno pa je tudi, da je premoženje, s katerim razpolagamo, ustrezno razpršeno. Pri tem je ključno, da sprejemate stopnjo tveganja, ki ste ga pripravljeni in hkrati tudi spodobni prenesti, sicer po nepotrebnem tvegate, da rezultat ne bo skladen s postavljenimi cilji. Poskrbite, da vsak evro premoženja, ki ga ne potrebujete v krajšem obdobju, ustrezno investirate. S tem se boste zavarovali pred inflacijo, ki predvsem dolgoročno lahko pomeni celo večje tveganje, kot je izbira višje tvegane (primer delniške) naložbe. Inflacijo imenujemo tudi tihi ubijalec realne vrednosti premoženja, saj počasi, a vztrajno najeda realno vrednost naših prihrankov. Višje tvegane naložbe, kot so, na primer, globalno razpršeni delniški vzajemni skladi, kratkoročno resda pomenijo sprejemanje višjega tveganja, vendar povprečno na daljše obdobje upravičujejo nagrado kot pozitiven realni donos.

Pri razporeditvi svojega premoženja je torej treba upoštevati veliko dejavnikov, zato v družbi KD Skladi svetujemo, da vlagatelj svoj portfelj vzajemnih skladov določi skupaj s finančnim svetovalcem, s katerim skupaj definirata cilj varčevanja, časovni horizont varčevanja in predvsem, kakšno tveganje je vlagatelj sposoben prevzeti pri svojih naložbah. Ko pa imamo svoj portfelj oblikovan, ne smemo pozabiti na njegovo »vzdrževanje«. Razmere se tako na finančnih trgih kot pri posamezniku časovno dinamično spreminjajo, zato je svoje premoženje smiselno aktivno spremljati in ob nasvetu finančnega svetovalca po potrebi ustrezno prilagajati, skladno s postavljenimi cilji.

Varčujmo racionalno

Vzajemni sklad zaradi fleksibilnosti, preglednosti ter možnosti, da posameznik svoj portfelj lahko dolgoročno davčno in stroškovno učinkovito prilagaja tržnim razmeram, odlično možnost za doseganje naložbenih ciljev. Redno mesečno varčevanje z manjšimi zneski prek varčevalnega paketa v košarici globalno razpršenih mešano fleksibilnih in delniških skladov je primerno za vsakogar, ki mu stanje omogoča ustvarjanje mesečnih presežkov. Hkrati pa poleg globalne razpršitve prinaša tudi dodatno komponento časovne razpršitve, saj vlagatelj svoja sredstva vlaga v naložbe ob različnem času in se s tem izogne nevarnosti, da bo na trg vstopil v napačnem trenutku. Na primer, statistika kaže, da se 80 odstotkov vplačil v vzajemne sklade izvede v času že doseženih višjih rasti. Časovna razpršitev vlagatelju omogoča, da si poveča verjetnost, da bo udeležen v dejanskem donosu, ki ga bo ponudil trg, za katerega se je odločil.

Začnimo že danes

Dejstvo, mimo katerega ne moremo, je doba varčevanja in »moči« obrestno obrestnega izračuna. Zavedajmo se, da prej, ko bomo začeli varčevati, prej bomo lahko dosegli postavljene cilje oziroma manjši znesek bomo morali nameniti varčevanju. Obrestno obrestni učinek se z daljšanjem dobe varčevanja eksponentno povečuje. Lahko rečemo tudi, da denar sčasoma začne delati denar. Albert Einstein je dobro vedel, zakaj je dejal, da je obrestno obrestni račun najmočnejša sila v vesolju.

Matej Tadej Jerman, finančni svetovalec v družbi KD Skladi