Razlogi za padec cene zlata in prihodnja pričakovanja
Zlato beleži nihaje in korekcije v ceni, medtem ko srebro zaenkrat zelo dobro ohranja vrednost.
Odpri galerijo
Na padec cene zlata ter tudi delniških trgov, ima največji vpliv pestro dogajanje na trgu obveznic, saj se donosnost 10-letne ameriške obveznice približuje 1,5 odstotka. To je negativen znak za delnice, saj povečevanje donosnosti obveznic viša stroške kapitala za podjetja in njihovo vrednost. Prav tako pa ima negativen vpliv na ceno zlata, saj obveznice velikim finančnim institucijam predstavljajo neposredno konkurenco zlatu, ko gre za varen pristan premoženja. »Lastništvo« zlata jim namreč predstavlja oportunitetne stroške, zato takrat po obveznicah kratkoročno raje posegajo. A kako dolgo in kaj se utegne v prihodnje zgoditi?
Menim, da je dvig donosnosti obveznic zgolj začasen, saj pričakujem, da bo Ameriška centralna banka kmalu intervenirala in zaustavila njeno naraščanje preko nadzora krivulje obresti (angl. Yield Curve Control). Zakaj? Če bi centralna banka ZDA dovolila nadaljnje dvigovanje donosnosti obveznic, bi se zmanjšala likvidnostna podpora gospodarstvu, kar bi imelo zelo negativen vpliv na podjetja in cene njihovih delnic. V tem primeru bi kmalu videli začetek padcev na delniških trgih, s tem pa paniko na borznih trgih ter težave v gospodarstvih po svetu. Tega sicer vsekakor ne moremo izključiti, a tak dogodek bi lahko zopet primerjali z pojavom »Črnega laboda« (angl. Black Swan), ki je pred letom dni za finančne trge predstavljal prihod novega koronavirusa. Dogodek je imel negativen vpliv za celotno finančno sfero.
Zlato je avgusta 2020 doseglo najvišje vrednosti v zgodovini, nato pa je sledila pričakovana in zdrava konsolidacija v ceni. Skok na višje ravni je nekoliko upočasnilo že zgoraj omenjeno naraščanje donosnosti obveznic. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj cena zlata pada, ko se donosi obveznic povečujejo?
Gibanje cene zlata je močno povezano z inflacijskimi pričakovanji, v tem trenutku pa je izredno pomembno tudi to, da na zlato vpliva gibanje realnih obrestnih mer. V tem se skriva tudi razlog, da so cene zlata v zadnjem obdobju padale.
Realna obrestna mera odraža vrednost kupne moči obresti, ki smo jih plačali za naložbo ali posojilo. Definicija izračuna realnih obrestnih mer se glasi:
Realna obrestna mera = nominalna obrestna mera – inflacija
Nominalna obrestna mera ob tem pomeni odstotek povečanja denarja, ki ga posojilodajalcu plačate za uporabo denarja, ki ste si ga izposodili. Inflacija pa stopnjo rasti cen izdelkov.
Ob tem je pomembno spoznanje. Ko so nominalne obrestne mere (donosnost obveznic) višje od inflacije, prihaja do pozitivnih realnih obrestnih mer, kar negativno vpliva na ceno zlata.
Ko so nominalne obrestne mere nižje od inflacije, prihaja do negativnih realnih obrestnih mer, kar pozitivno vpliva na ceno zlata.
Za višjo ceno zlata v prihodnje je ključno vprašanje, ali vstopamo v obdobje inflacije ali ne.
V naslednjem obdobju lahko vsekakor pričakujemo dve pomembni spremembi, ki utegneta izredno pozitivno vplivati na ceno zlata. Ameriška centralna banka bo zaradi stabilnosti finančnih trgov morala poseči po kontroli donosnosti obveznic. Prav tako pa lahko pričakujemo, da bodo višje cene surovin in zagon svetovnega gospodarstva pomenili prihod inflacije in zviševanje cen življenjskih potrebščin. Zaradi tega je v prihodnje realno pričakovati, da bodo realne obrestne mere s povišano inflacijo zopet postale negativne, kar je idealno okolje za zlato in njegovo ceno.
Trenutna cena zlata ustvarja zelo dobre (ponovne) vstopne točke pred nadaljevanjem njegove rasti. To potrjuje tudi gibanje zlata po mesecih v zadnjih 55-ih letih (spodnji graf), saj so v preteklosti prav začetki koledarskega leta ponujali najboljše vstopne nivoje za nakup zlata. Kako dolgo in po kakšnih vrednostih bodo na voljo, je v trenutku seveda odvisno tudi od Ameriške centralne banke in njene monetarne politike. A v trenutnem obdobju jih gre dobro izkoristit, saj se vedno znova izkaže, kako močno začnemo pogrešati dobre nakupne točke, ko le-teh več ni.
___________
* Avtor članka je licencirani finančni svetovalec
Menim, da je dvig donosnosti obveznic zgolj začasen, saj pričakujem, da bo Ameriška centralna banka kmalu intervenirala in zaustavila njeno naraščanje preko nadzora krivulje obresti (angl. Yield Curve Control). Zakaj? Če bi centralna banka ZDA dovolila nadaljnje dvigovanje donosnosti obveznic, bi se zmanjšala likvidnostna podpora gospodarstvu, kar bi imelo zelo negativen vpliv na podjetja in cene njihovih delnic. V tem primeru bi kmalu videli začetek padcev na delniških trgih, s tem pa paniko na borznih trgih ter težave v gospodarstvih po svetu. Tega sicer vsekakor ne moremo izključiti, a tak dogodek bi lahko zopet primerjali z pojavom »Črnega laboda« (angl. Black Swan), ki je pred letom dni za finančne trge predstavljal prihod novega koronavirusa. Dogodek je imel negativen vpliv za celotno finančno sfero.
Na zlato ima vpliv gibanje realnih obrestnih mer
Zlato je avgusta 2020 doseglo najvišje vrednosti v zgodovini, nato pa je sledila pričakovana in zdrava konsolidacija v ceni. Skok na višje ravni je nekoliko upočasnilo že zgoraj omenjeno naraščanje donosnosti obveznic. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj cena zlata pada, ko se donosi obveznic povečujejo?
Gibanje cene zlata je močno povezano z inflacijskimi pričakovanji, v tem trenutku pa je izredno pomembno tudi to, da na zlato vpliva gibanje realnih obrestnih mer. V tem se skriva tudi razlog, da so cene zlata v zadnjem obdobju padale.
Realna obrestna mera odraža vrednost kupne moči obresti, ki smo jih plačali za naložbo ali posojilo. Definicija izračuna realnih obrestnih mer se glasi:
Realna obrestna mera = nominalna obrestna mera – inflacija
Nominalna obrestna mera ob tem pomeni odstotek povečanja denarja, ki ga posojilodajalcu plačate za uporabo denarja, ki ste si ga izposodili. Inflacija pa stopnjo rasti cen izdelkov.
Ob tem je pomembno spoznanje. Ko so nominalne obrestne mere (donosnost obveznic) višje od inflacije, prihaja do pozitivnih realnih obrestnih mer, kar negativno vpliva na ceno zlata.
Ko so nominalne obrestne mere nižje od inflacije, prihaja do negativnih realnih obrestnih mer, kar pozitivno vpliva na ceno zlata.
Za višjo ceno zlata v prihodnje je ključno vprašanje, ali vstopamo v obdobje inflacije ali ne.
Inflacija je pred vrati. Kaj se bo dogajalo s ceno zlata?
V naslednjem obdobju lahko vsekakor pričakujemo dve pomembni spremembi, ki utegneta izredno pozitivno vplivati na ceno zlata. Ameriška centralna banka bo zaradi stabilnosti finančnih trgov morala poseči po kontroli donosnosti obveznic. Prav tako pa lahko pričakujemo, da bodo višje cene surovin in zagon svetovnega gospodarstva pomenili prihod inflacije in zviševanje cen življenjskih potrebščin. Zaradi tega je v prihodnje realno pričakovati, da bodo realne obrestne mere s povišano inflacijo zopet postale negativne, kar je idealno okolje za zlato in njegovo ceno.
PREBERITE TUDI:
Trenutna cena zlata ustvarja zelo dobre (ponovne) vstopne točke pred nadaljevanjem njegove rasti. To potrjuje tudi gibanje zlata po mesecih v zadnjih 55-ih letih (spodnji graf), saj so v preteklosti prav začetki koledarskega leta ponujali najboljše vstopne nivoje za nakup zlata. Kako dolgo in po kakšnih vrednostih bodo na voljo, je v trenutku seveda odvisno tudi od Ameriške centralne banke in njene monetarne politike. A v trenutnem obdobju jih gre dobro izkoristit, saj se vedno znova izkaže, kako močno začnemo pogrešati dobre nakupne točke, ko le-teh več ni.
___________
* Avtor članka je licencirani finančni svetovalec
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.