Najvišji dovoljeni odhodki državnega proračuna in tudi preostalih treh blagajn javnega financiranja so zapisani v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki ga je DZ potrdil novembra lani skupaj z državnim proračunom za letos in prihodnje leto. V petek je ministrski zbor potrdil predlog sprememb tega odloka v delu, ki se nanaša na 2021.

Vlada DZ predlaga, naj dovoljeno mejo porabe v tem letu zviša. Za omejevanje negativnih vplivov epidemije covida-19 ter preprečevanje in obvladovanje širjenja novega koronavirusa bodo namreč po njeni oceni potrebna dodatna sredstva.

Po potrditvi proračuna v DZ so bili konec lanskega in v začetku letošnjega leta sprejeti še nekateri interventni zakoni kot protiukrepi za omilitev posledic za gospodarstvo in prebivalstvo. Njihov finančni učinek je okoli 1,5 milijarde evrov, kar je treba zagotoviti iz državnega proračuna v letu 2021. Teh sredstev v sprejetem proračunu za leto 2021 po navedbah finančnega ministrstva ni bilo mogoče načrtovati.

Finančno ministrstvo dopušča tudi možnost morebitnega sprejemanja dodatnih ukrepov v boju proti epidemiji covida-19. Zato predlaga zvišanje najvišjega obsega izdatkov državnega proračuna za 800 milijonov evrov na 14,32 milijarde evrov ter posledično primanjkljaja s 5,7 na 8,6 odstotka BDP.



Ker je DZ marca sprejel spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerimi se zvišuje najnižja pokojnina, vlada DZ predlaga tudi potrditev zvišanja dovoljenega obsega odhodkov pokojninske blagajne, in sicer za 70 milijonov evrov na 6,25 milijarde evrov.

V luči vsega tega se najvišji dovoljeni obseg celotnih javnofinančnih izdatkov zvišuje za 400 milijonov evrov na 52,30 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj pa s 6,6 na 8,6 odstotka BDP.

Najbolj se bodo povečali izdatki za subvencije kot pomoč podjetjem, v največji meri zaradi podaljševanja ukrepa čakanja na delo in delnega kritja fiksnih stroškov. Višji bodo tudi izdatki za socialna nadomestila in pomoči v denarju, kot tudi izplačila dodatkov k plačam v javnem sektorju. Povečali se bodo tudi raznovrstni tekoči transferji, tako na račun povračil kritja izpada prihodkov in nakupov zaščitne opreme, kot tudi na račun turističnih bonov, ki bodo porabljeni v letu 2021.

Ker država razpolaga s sredstvi na računih, se za namen financiranja navedenih ukrepov ne bo dodatno zadolžila, pač pa bo zgolj porabila del teh sredstev, še piše v predlogu sprememb odloka, ki ga vlada v DZ pošilja po nujnem postopku.
 

Vlada tudi za 2022 predvideva višjo proračunsko porabo in višji primanjkljaj

Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 določa ciljni saldo in najvišji obseg izdatkov celotnega sektorja država, znotraj tega pa najvišji obseg izdatkov in ciljni saldo za državni proračun in občinske proračune ter najvišji obseg izdatkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno v naslednjih treh letih.

Vlada mora namreč v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu DZ v sprejem posredovati okvir za pripravo proračunov vsako leto, in sicer dvajset dni pred rokom za posredovanje Evropski komisiji, ki je konec aprila. Hkrati vlada okvir v oceno posreduje tudi fiskalnemu svetu.


Odlok za sektor država v letu 2022 predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 5,7 odstotka BDP, v letu 2023 naj bi upadel na 3,8 odstotka BDP in v 2024 na 2,8 odstotka BDP, torej tik pod zgornjo dovoljeno mejo iz pakta o stabilnosti in rasti. Najvišji obseg celotnih javnofinančnih izdatkov je prihodnje leto določen pri 25,04 milijarde evrov, v 2023 malenkost nad to ravnjo in v 2024 pri 25,43 milijarde evrov.

Za državni poračun je najvišji obseg izdatkov za prihodnje leto predviden pri 13,30 milijarde evrov, medtem ko je bil po lani sprejetem proračunu pri 12,60 milijarde. V 2023 se ta obseg znižuje na 13,06 milijarde evrov, v 2024 pa na 12,73 milijarde evrov.
V 2022 je predviden proračunski primanjkljaj v višini 4,9 odstotka BDP, kar je 1,8 odstotne točke več kot v sprejetem proračunu, v 2023 naj bi primanjkljaj upadel na 3,6 odstotka BDP in v 2024 in 2,5 odstotka BDP.

Za občinske proračune skupaj okvir v vseh treh letih predvideva presežek v višini 0,1 odstotka BDP, za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa izravnan saldo.



Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, je bil okvir pripravljen pod močnim vplivom izrednih razmer zaradi epidemije covida-19. Ta podobno kot lani in letos skupaj z upadom gospodarske dejavnosti zaradi omejevalnih ukrepov po navedbah ministrstva omogoča odstopanje od fiskalnih pravil na podlagi instrumenta izjemnih okoliščin tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.

Pri tem na ministrstvu spominjajo, da fiskalni svet glede na trenutno znane informacije ugotavlja, da bo najverjetneje tudi v 2022 izpolnjen vsaj eden od dveh pogojev, ki po zakonu o fiskalnem pravilu omogočata uveljavljanje izjemnih okoliščin, da pa je ta ocena podvržena številnim tveganjem in se glede na potek dogodkov pozneje lahko tudi spremeni.

Na ministrstvu pravijo, da so načrtovana javnofinančna gibanja v skladu s priporočili mednarodnih ustanov, kot so Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka, da ukrepi za podporo gospodarski dejavnosti kljub postopnemu okrevanju ne smejo biti prehitro umaknjeni. Tudi po umiritvi epidemioloških razmer bo tako še nekaj časa potrebna spodbujevalna javnofinančna politika, so prepričani.

Zaradi številnih negotovosti se sicer fiskalni ukrepi v večji meri načrtujejo zgolj za 2022, medtem ko cilji za 2023 in 2024 zgolj nakazujejo predvideno smer prihodnje javnofinančne politike, dodajajo na ministrstvu.