Odprtje Evrope kot gorivo na ogenj inflaciji

Z lepšim vremenom prihaja tudi umirjanje pandemije v Evropi in ZDA. Čeprav so deli Azije, predvsem Indija, močno prizadeti, in so podatki ter številke, ki prihajajo od tam nezanesljivi, ostaja dejstvo, da se pandemija v Evropi in ZDA vsaj začasno umirja. To posledično vodi v pospešeno odpiranje javnega življenja in večji gospodarski optimizem.
 
Zdi se, da bo poletje na stari celini bolj normalno kot pomlad, saj pospešeno cepljenje očitno močno zmanjšuje delež hudo bolnih, kar dovoljuje vladam, da sprostijo storitveni sektor, predvsem gostinstvo in turizem.
 
Trgi to sprejemajo z odprtimi rokami, a zdi se, da so ta scenarij že vračunali v obstoječe nivoje, saj se je dinamika rasti ustavila. Skrbi prinašajo predvsem rasti cen surovin in nadaljnje težave v nabavnih ter logističnih verigah. Na surovinskih trgih vidimo dnevno nove rekorde in to se bo moralo preliti v končne cene za porabnike.
 
Trg dela v ZDA je bil v zadnjem mesecu šibkejši kot se je zdelo navzven, a razne stimulativne politike to zaenkrat uspešno blažijo. Ti ukrepi so v tem okolju odpiranja javnega življenja inflatorni in obseg inflacije v prihodnjih mesecih ostaja te dni najpogosteje ugibana številka. Ker Evropa z odpiranjem zaostaja za ZDA, je vprašanje, kakšen pospešek inflaciji lahko da še odprtje Evrope.
 

Geopolitične težnje niso pozabljene

Na trgu obstaja občutek, da se situacija na relaciji Kitajska  - ZDA in Evropa slabša. Evropa je očitno iz relativno nevtralne drže močneje stopila na stran ZDA. Kitajska je to pospremila z glasnimi opozorili, a zaenkrat se ukvarja predvsem z discipliniranjem svojih tehnoloških podjetij. Očitno je, da ne bo dopustila monopolnega pristopa iz ZDA, kjer bi korporacije diktirale politiko in trende.
 

Branik pred likvidnostnimi težavami

Ekonomski podatki po svetu so solidni, pričakovanja o rasti BDP za 2021 so se v zadnjih tednih nekoliko popravila, visoka so tudi pričakovanja za 2022. Sliko, kot že omenjeno, kazi strah pred inflacijo, ki postaja vse bolj oprijemljiv. Previsoka inflacija in predvsem rast cen osnovnih življenjskih potrebščin lahko močno okrepita geopolitične napetosti. Situacija postaja podobna tisti iz leta 2011, ko je rast cen osnovnih dobrin rezultirala v napetostih na trgih v razvoju in pripeljala do cele vrste arabskih pomladi, krvavih revolucij in lokalnih vojn. Tokrat so v igri še višje stave, zato so zadnji teden centralne banke z okrepljeno retoriko mirile duhove, ohranjajo pa še naprej zelo sproščeno denarno politiko, ki ostaja branik pred likvidnostnimi težavami.
 

Trend se je utrudil

Trgi ostajajo blizu rekordnih vrednosti, a navkljub odličnim podatkom poslovanja v prvem četrtletju premika višje niso zmogli. Vtis je, da se je trend utrudil, da so vse dobre novice že vračunane v te nivoje in da so vrednotenja enostavno previsoka za nadaljnjo rast. Posamezne izbruhe vidimo le še na bolj lokaliziranih trgih, kjer je včasih prodaja megle lažja in manj nadzorovana. Strah pred inflacijo vlagatelje sili iz tehnoloških in visoko vrednotenih podjetij, ki imajo na drugi strani največje uteži v indeksih, zato smo v zadnjih dneh zabeležili manjši zdrs indeksov, čeprav določena ciklična podjetja, predvsem iz industrije, financ in materialov dosegajo nove rekordne vrednosti.
 
Tudi obvezniški trgi bolj ali manj stopicajo na mestu, slabši od pričakovanj so podatki iz ameriškega trga dela. Ohladila so se pričakovanja o rasti obrestnih mer v drugi polovici leta 2022 in posledično so zahtevane donosnosti ameriških obveznic nekoliko upadle, a na drugi strani rastoč strah pred inflacijo še naprej zmanjšujejo privlačnost dolgoročnih obveznic. Podjetja zato hitijo z iskanjem virov financiranja, ki so še naprej rekordno poceni. Tako bo Amazon, navkljub velikim presežnim likvidnim sredstvom na računih, izdal za 18,5 milijard dolarjev obveznic, namenjenih refinanciranju in nakupu lastnih delnic.
 
Nasploh lahko v naslednjih dveh mesecih pričakujemo okrepljene nakupe lastnih delnic korporacij, saj so rezultati prvega četrtletja pokazali zelo dobro finančno sliko, podjetja pa napovedala okrepljene nakupe lastnih delnic. To skupaj z ogromnimi prihranki prebivalstva ter relativno optimističnimi napovedmi podjetij omejuje močnejše popravke na trgih, saj vsak popravek takoj pritegne nove vlagatelje. Kar bi lahko močneje prevesilo tehtnico je presenetljiv podatek, ki ga trg ne vračunava, kot je višja inflacija od pričakovanj ali pa npr. geopolitična zaostritev.
 
Dolar zadnje dni nekoliko izgublja in se je premaknil na 1,21 dolarja za evro, a premiki niso tako veliki, da bi lahko rekli, da odstopajo od običajnega nihanja.
 

Nasvet za vlagatelje

Pandemija, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank ter geopolitika krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma tudi po zadnjih rezultatih ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdnejši. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Slednjega je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.
 
Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer bo odpiranje ekonomij po pandemiji močno okrepilo ekonomsko dinamiko ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno ter oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna malo večja previdnost.
 
Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč.
 
Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, v primeru če bo inflacija presegla pričakovanja. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje znotraj trgov v razvoju ostajajo privlačne kitajske delnice, ob že omenjenem povečanem geopolitičnem tveganju ter kitajskem discipliniranju tehnoloških podjetij.
 
Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t. i. ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
__________
* Avtor je upravitelj pri Generali Investments d.o.o.