Najbogatejši Švicarji: Bogastvo uspešnega podjetništva - in dediščine!

Gianluigi Aponte, rojen leta 1940 v Sorrentu v Italiji, je v 1960-ih srečal Švicarko Rafaelo Diamant, se z njo poročil in se preselil v Švico. Najprej je delal za investicijsko podjetje v Ženevi, nato pa se je leta 1970 osamosvojil. Ustanovil je družbo Mediterranean Shipping Company (MSC) s sedežem v Italiji, potem v Ženevi. MSC je drugo največje podjetje na svetu po zmogljivostih kontejnerskih ladij, takoj za AP Møller Maersk. Ocenjuje se, da zakonca Aponte danes posedujeta bogastvo vredno okoli 10,7 milijard ameriških dolarjev.

Nov pri vrhu seznama najbogatejših Švicarjev je Guillaume Pousaz, rojen leta 1981 v Ženevi, ki je zdaj 262. na svetovni lestvici milijarderjev - in drugi najbogatejši Švicar, s približno devetimi milijardami dolarjev. Leta 2012 je v Londonu ustanovil Checkout.com, globalno plačilno platformo. Danes je lastnik dveh tretjin družbe, katere vrednost se je v zadnjih dveh letih močno povečala.
 
Tretji na lestvici najbogatejših Švicarjev je Ernesto Bertarelli, rojen leta 1965 v Rimu. Svetovno znan je postal leta 2003, ko je izpolnil otroške sanje in osvojil America Cup, najprestižnejšo tekmovalno regato na svetu. Ta uspeh je ponovil leta 2007 z jadrnico Alinghi. V teh letih je bil že milijarder. Ernesto in njegova sestra Dona sta italijansko-švicarska podjetnika, ki sta po očetovi smrti leta 1998 podedovala Serono, tretje največje biotehnološko podjetje na svetu. Družba Serono je bila ustanovljena leta 1906 in je v prvem obdobju imela sedež v Genovi, nato v Ženevi. Ernesto, ki je od konca 1980-ih državljan Švice, je bil do jeseni 2006 njen generalni direktor. Takrat ga je družina prodala velikanski farmacevtski skupini Merck, za približno 16 milijard švicarskih frankov, po tedanjem tečaju okoli 13 milijard evrov. Ernesto in njegova sestra sta od takrat med švicarskimi milijarderji. Ocenjuje se, da poseuje Ernesto Bertarelli približno osem milijard dolarjev in je zato zdaj na 288. mestu svetovne lestvice.
 
Magdalena Martullo-Blocher (rojena 1969) in Rahel Blocher (rojena 1976) si delita 358. mesto na svetovni lestvici z več drugimi milijarderji iz različnih držav (vključno s slavnim ameriškim oblikovalcem Ralphom Laurenom). Vsaka ima po 7,1 milijarde dolarjev, zato sta na četrtem in petem mestu najbogatejših v Švici. Tudi njun brat Marcus je milijarder. Njihov oče Christoph Blocher, znani švicarski podjetnik, potem politik, je v zadnjih dveh desetletjih  Švicarsko ljudsko stranko (SVP) definiral kot nasprotnico integracije Švice v nadnacionalne organizacije in nasprotnico liberalne politike priseljevanja. Blocherja mnogi kritizirajo kot desničarskega populista, vendar v Švici ima veliko somišljenikov. Veliko večino svojega poslovnega imperija je prepustil otrokom: kemični holding Ems-Chemie, investicijsko podjetje Robinvest itd. Magdalena Martullo-Blocher je že dolgo v biznisu in je zdaj članica uprave družbe Ems-Chemie. Njena sestra Rahel je na čelu Robinvesta.
 
Šesti najbogatejši Švicar in 451. na svetu je Hansjörg Wyss, rojen leta 1935 v Bernu. Synthes, svoje podjetje za proizvodnjo ortopedskih vsadkov in drugih medicinskih izdelkov, je leta 2012 prodal korporaciji Johnson & Johnson. Wyss ima zdaj deleže v nekaterih biotehnoloških podjetjih - in približno šest milijard dolarjev. Znan je tudi kot eden največjih filantropov na svetu. Leta 2018 je za New York Times napisal članek, v katerem je obljubil, da bo v naslednjih desetih letih za okoljske projekte na svetu namenil milijardo dolarjev. Njegove dobrodelne organizacije imajo na voljo več kot dve milijardi dolarjev. Dobrih 120 milijonov dolarjev je namenil Univerzi v Zürichu in Visoki politehnični šoli (ETH) v Zürichu za ustanovitev centra za medicinske raziskave in razvoj. Veliko premoženja je zapustil tudi svoji hčerki Amy, ki zdaj živi večinoma v ZDA in ima v lasti približno dve milijardi dolarjev ter je 1580-ta na svetovni lestvici milijarderjev.
 
Na sedmem mestu v Švici (in 502. na svetu) s 5,5 milijarde dolarjev bogastva je Ivan Glasenberg, rojen leta 1957 v Johannesburgu v Južni Afriki, ki od leta 1994 živi v Švici. Glasenberg je največji posamezni delničar korporacije Glencore, ki je največji svetovni veletrgovec z mineralnimi surovinami in hrano. Mnogi pravijo, da je zgodovina tega podjetja bolj podobna vohunskemu romanu kot običajni kroniki podjetja, saj je zelo dejavno na politično nemirnih območjih sveta. Leta 2019 je imel Glencore skupni promet 215 milijard dolarjev in približno 160.000 zaposlenih. To je brez dvoma najmanj znano podjetje v javnosti od vseh podobno velikih.