Na Zagrebški borzi se investitorji pulijo za turistična podjetja

Devetnajstega junija smo dobili prvi skupni indeks Ljubljanske in Zagrebške borze (slednja je tudi lastnica Ljubljanske borze), ki je neke vrste regijski indeks, ki vlagateljem prikazuje gibanje trga slovensko-hrvaške regije.
 

Sestava indeksa

V indeks so uvrščene najzanimivejše delnice iz prve kotacije obeh borz. Ljubljanska borza (LJSE), ki je po tržni kapitalizaciji uvrščenih podjetij večja tako od Zagrebške (ZSE) kot od srbskega in bolgarskega tržišča, predstavlja večji del indeksa, saj je vanj uvrščenih devet podjetij z LJSE ter pet z ZSE. Med slovenskimi delnicami v indeks niso uvrščene delnice Mercatorja (zaradi zelo majhnega t. i. »free floata«, torej deleža delnic, ki še ostaja v prostem obtoku, ob tem pa po vseh zadnjih zapletih s težavami Agrokorja niti ni znano, kakšna bo usoda Mercatorja).

Sestava indeksa se bo skozi čas spreminjala glede na spremembe v pomembnosti raznih družb v obeh prvih kotacijah, izbor družb pa bo določila posamezna borza. V indeksu so na primer trenutno tudi delnice Intereurope, za katero pa je prevzem že napovedala Pošta Slovenije. Če bo postopek izpeljan do konca, bodo delnice verjetno umaknjene z borze in bodo tako seveda izginile iz indeksa (prav tako bi lahko pričakovali, da jih v indeksu ne bi bilo, tudi če bi še vedno kotirale na borzi, a bi jih bilo v prostem obtoku le še za nekaj odstotkov družbe, trgovanja z njimi pa skoraj ne bi bilo).

Po podatkih LJSE se utež vsake družbe v indeksu določi glede na delež tržne kapitalizacije v prostem obtoku (ang. free-float) z zgornjo omejitvijo do 15 odstotkov. Indeks se bo izračunaval v evrih, njegova bazna vrednost bo 1.000 točk, bazni datum pa 30. april 2019. Začetno sestavo indeksa lahko preverite v tabeli.


 

Ne le cene delnic

V nasprotju z vsemi indeksi, ki so obstajali v zgodovini Ljubljanske borze, bo ADRIAprime t. i. »total return« indeks, kar pomeni, da bo vključeval celotno skupno donosnost vključenih delnic, torej se bodo ob spremembi cen delnic v indeksu upoštevale tudi morebitne izplačane dividende, kar precej bolj natančno prikaže donosnost trga za posameznega investitorja.

Mnoge delnice zrelih podjetij, ki poslujejo stabilno in izplačujejo solidne dividende, namreč morda skozi čas ne dosegajo visoke rasti cene, kljub temu pa investitorju prinašajo dober donos, zato samo spremljanje cene delnice ne pove celotne zgodbe. Indeksi skupne donosnosti se običajno izračunavajo tako, da predpostavljajo reinvestiranje vseh dividend.



Prav za LJSE je zelo smiselna odločitev za indeks skupne donosnosti. Morda bi lahko svojim indeksom, ki pokrivajo le trg Ljubljanske borze, dodali še tovrsten indeks, saj že precej let podjetja na LJSE izplačujejo nadpovprečne dividende (glede na cene delnic); letos je med prometnejšimi delnicami rekorderka spet Cinkarna Celje, ki je izplačala dividendo v višini kar 14,72 odstotka, ob tem, da je dividendna donosnost že lani presegala dvomestne številke (12,6 odstotka). Tudi ostale bolj prometne delnice zadnja leta prinašajo visoke dividende.

Z novim indeksom lastniki Zagrebške (in Ljubljanske) borze upajo, da bodo tudi tujim investitorjem zagotovili še eno pregledno informacijo več, ki bi tako povečala njihovo zanimanje za te trge, kar bi posledično prineslo tudi boljšo likvidnost, ki je močno primanjkuje.
 

Na ZSE vlada turizem

Če je Ljubljansko borzo v zadnjem času zaznamoval odhod Gorenja iz kotacije, še bolj pa prihod banke NLB (prav v minulem tednu je bilo prodanih še 10 odstotkov institucionalnim investitorjem), pa je Zagrebško v zadnjih letih zaznamoval predvsem pretres zaradi padlega Agrokorja. V senci tega dogajanja pa je prišlo do velikih premikov. Še pred nekaj leti manj zanimive delnice turističnih podjetij so postale najbolj iskano blago. Mnogi investitorji redno preverjajo različne kazalnike hrvaških turističnih družb, zasedenost hotelov, spreminjanje cen nočitev in dodatne ponudbe.



V zadnjih osmih letih so delnice turističnega sektorja tako postale zvezde borznega parketa. Če so pred desetletjem posli z njimi predstavljali zgolj dva odstotka prometa na borzi, pa so lani presegli že trideset odstotkov prometa in tako so te delnice postale najbolj zanimiv sektor na ZSE. Tudi v novonastalem indeksu ADRIAprime ima od družb, ki kotirajo na Zagrebški borzi, največjo utež prav turistično podjetje Valamar Riviera.

Davor Špoljar, hrvaški višji analitik trga iz Erste banke, pojasnjuje stanje na trgu: »Rast prometa z delnicami turističnega sektorja je posledica naraščajočega cikla turizma, ki traja neprekinjeno že dobrih deset let. V dolgem obdobju recesije na Hrvaškem je bil namreč turistični sektor eden redkih, ki je privabil precejšnje naložbe, prišlo je tudi do prevzemov in združitev in tako so nastala podjetja, ki so se znašla tudi na radarju tujih vlagateljev.«

Če so prej v zgodbo vstopali le investitorji, ki so želeli imeti odločilen vpliv v teh podjetjih, so po Špoljarjevih besedah turistične družbe zdaj postale zanimive tudi za portfeljske, ne le strateške investitorje.

Prva zvezda hrvaških turističnih družb je Valamar Riviera, podjetje, ki spada med deset največjih družb na ZSE po tržni kapitalizaciji. Lani so dosegli 2,05 milijarde kun prihodkov (276,5 milijona evrov), kar predstavlja več kot 11-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Čisti dobiček je znašal 239 milijonov kun (32 milijonov evrov). V zadnjih dveh letih so namenili veliko sredstev za investicije in prevzeme hotelov, zakorakali pa so tudi v internacionalizacijo; kupili so hotel ob avstrijskem smučišču Obertauern.

Naslednji družbi po tržni kapitalizaciji sta skupini Maistra in Plava laguna. Prva je lani dosegla čisti dobiček v višini 289,4 milijona kun (39 milijonov evrov), druga pa 276,6 milijona kun (37,3 milijona evrov). Maistro sicer lastniško obvladuje družba Adris Grupa, ki vedno odločneje vstopa v hrvaški turizem. Do leta 2021 načrtuje še vsaj za dve milijardi kun naložb v tem sektorju in postaja vedno vidnejši igralec hrvaškega turizma.

Na Zagrebški borzi kotirajo še tri turistične družbe s tržno kapitalizacijo nad 100 milijonov evrov, in sicer Arena Hospitality Group (nekdanji Arenaturist), Liburnia ter Turisthotel. Prva od omenjenih treh se je v zadnjih letih preoblikovala v agilno skupino, ki posluje tudi v Nemčiji in na Madžarskem, pred kratkim pa je kupila tudi hotel v centru Beograda. Skupina iz Pule letos prvič v svoji zgodovini izplačuje dividende.
 

Liburnia naprodaj

Za Slovenijo jo morda še posebej zanimiva skupina Liburnia iz Opatije, ki ima v lasti tudi štiri hotele iz kompleksa Metropol v Portorožu. Od vseh omenjenih družb je edina, ki je v lanskem letu poslovala z izgubo, predvsem zaradi visokega bonusa, ki so ga izplačali prejšnjemu direktorju (v višini 3,7 milijona evrov).

Delnica družbe kljub izgubi (in posledično seveda tudi neizplačevanju dividend) (p)ostaja zanimiva za vlagatelje, saj se že dolgo pričakuje, da bo prišlo do prevzema. Že lani so med investitorji krožile informacije, da je posel, vreden 200 milijonov evrov, že skoraj sklenjen, kupec pa naj bi bil tuj sklad, specializiran za nepremičnine in turizem, a se na koncu iz zgodbe ni izcimilo nič. Letos vlagatelji čakajo, ali se bo razpletlo drugače, saj naj bi po informacijah uprave že v začetku leta potencialni kupec začel skrbni pregled poslovanja družbe.
 

Nizka dodana vrednost

Liburnia ni edina hrvaška turistična družba, pri kateri delničarji pričakujejo prevzem, za kar je trenutno ugoden čas. Hrvaški turizem namreč v zadnjih letih cveti nad pričakovanji, pri čemer k dobrim rezultatom pripomorejo tudi geopolitične razmere v svetu. Napetosti v Egiptu, Tuniziji in Turčiji mnoge turiste odvrnejo od počitnikovanja tam, podobno so v preteklih letih zaradi migrantske krize pokazali manj zanimanja za nekatere grške otoke, zato je bilo zanimanja za hrvaško obalo še več, turistični ponudniki pa so imeli tako zelo zasedene kapacitete po dokaj visokih cenah.



Prav spremembe v lastniški strukturi in morebitni prevzemi (ter s tem povezana prevzemna premija) so največji razlogi za izjemno velik promet z delnicami turističnih podjetij. Kajti kljub rekordnim turističnim sezonam in uspešnemu poslovanju hrvaških turističnih družb ostaja dejstvo, da je turizem panoga z relativno nizko dodano vrednostjo. Gre za kapitalsko zahtevno panogo, ki pa vključuje vrsto zaposlenih z nizkimi prejemki. Prav gostinstvo in turizem se pogosto znajdeta na dnu lestvic sektorjev po dodani vrednosti. Na to kažejo tudi dividende, ki so jih hrvaška turistična podjetja v zadnjih letih začela izplačevati. Nobena od delnic ne presega 3,7-odstotne dividendne donosnosti. Družba Valamar na primer vsako leto povečuje dividendo, a je kljub temu letošnja dividendna donosnost zgolj 2,6 odstotka. Drži sicer, da so v hrvaškem turizmu v zadnjih letih velika vlaganja, a glede na trende v panogi po vsem svetu ni pričakovati, da bi se lahko investicije pomembno zmanjšale, ne da bi podjetja zelo hitro začela zaostajati za konkurenco.

Drži pa seveda, da kljub nizki dodani vrednosti in posledično nizkim plačam turizem v regiji mnogim prinaša zaposlitev in prihodek za preživetje; velik delež delovne sile, ki nima znanj in kompetenc za delo v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo, tu vendarle najde svoje mesto.

Davor Špoljar napoveduje, da bo dogajanje z delnicami turističnih družb na Hrvaškem v prihodnjih letih odvisno predvsem od tega, kako se bodo ta podjetja spopadla s trenutnimi izzivi, kot so zapolnjevanje ključnih delovnih mest, zmanjšanje stroškov gradbenih del in vrnitev na trg ključnih sredozemskih konkurentov. Seveda pa vpliva vsakič tudi sprotna turistična sezona, na katero pa močno vplivajo tudi vremenske razmere, ki vsaj na začetku letošnje sezone, v maju, niso bile ravno naklonjene turizmu.
 

Kdo bodo prevzemniki

Kljub temu da je sektor že doživel delno konsolidacijo, bomo verjetno dočakali še nadaljnje prevzeme. In če (ko) bo do velikih prevzemov v hrvaškem turizmu prišlo, bo zanimivo opazovati, kdo bodo končni kupci. Bo prevzemnik kar nekdo od domačih, ki se že ukvarja s turizmom? Tudi če bodo prvi kupci skladi zasebnega kapitala, bodo družbe verjetno prestrukturirali in jih nato čez nekaj let prodali nekomu, ki deluje v turistični panogi.

Bi lahko med kupci bile tudi slovenske družbe? Žal je kljub mnogim gospodarskim prednostim, ki jih ima Slovenija pred Hrvaško, akumulacija kapitala v Sloveniji prenizka in ambicioznost za regionalno uspešnost pri večini premajhna, in to je zelo očitno tudi v turizmu. Kljub rekordnim turističnim sezonam nam tudi v Sloveniji nikakor ni uspelo konsolidirati panoge in vzpostaviti močnega domačega lastništva; nasprotno, veliko turistične infrastrukture so bili slovenski lastniki zaradi finančne situacije prisiljeni prodati po nizki ceni tujim konkurentom. Celo zdaj se kot največji interesent za konsolidacijo turizma v Sloveniji pojavlja predvsem država. Zato ni najbolj realno pričakovati, da bo slovenski kapital mešal štrene hrvaškemu turizmu. Morda pa nekoč v prihodnosti …