Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Srbija: Bolj južno, bolj žalostno

Konec lanskega leta sem na osrednjem pokopališču na Dunaju naključno srečal duhovnika in pomočnika, ki sta se očitno vračala s pogreba. Duhovnika sem vprašal o povprečnem številu pogrebov v zadnjih mesecih: »Pokopavamo bistveno več ljudi - in mlajših je več kot običajno,« mi je zaupal. Pomočnik je kimal.

Avstrijska statistika kaže, da je bilo lani leto številnejših smrti: umrlo je 9,85 odstotka več ljudi kot leta 2019. Hkrati je bilo v Sloveniji 16,65 odstotka več umrlih. Analizirali smo tudi Hrvaško in Srbijo: na Hrvaškem je lani umrlo 10,01 odstotka več ljudi kot leta 2019, v Srbiji pa 15,17 odstotka. Seveda na smrtnost prebivalstva vplivajo še drugi dejavniki, vendar je to zagotovo eden od kazalnikov, ki jih je treba upoštevati pri analizi kaj se je dogajalo v (prvem) letu pandemije.

Lani je bilo v Avstriji manj živorojenih otrok, pa je v letu 2020 negativen prirodni prirast dosegel skoraj osem tisoč (glej tabelo spodaj). V desetletju 2011 do 2020 je imela  Avstrija večinoma pozitiven naravni prirast, neprekinjen od leta 2014 do 2019, vendar ga ne bi bilo, če Avstrija ne bi imela tudi veliko novih mladih priseljencev, ki tam dobijo otroke. Leta 2011 je bilo 15,6 odstotka živorojenih otrok v Avstriji od tujih staršev; lani se je ta delež povzpel na 20,6 odstotka. Slovenija je na podobni poti: po podatkih republiškega Statističneg urada, so bile matere 13 odstotkov otrok rojenih v letu 2020 v Sloveniji tuje državljanke.

V prejšnjem desetletju je bilo v Avstriji skupaj 12.307 več živorojenih kot umrlih (Tabela). Slovenija je imela od leta 2011 do 2016 pozitiven naravni prirast, ki je od leta 2017 konstantno negativen. Vendar je tudi slovenska desetletna bilanca pozitivna, saj je bilo v državi v letih 2011-202 3771 več živorojenih kot umrlih.

Statistični urad Slovenije je objavil tudi podatke o številu živorojenih in umrlih v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Negativen naravni prirast se v primerjavi z lanskim letom sploh ni upočasnil: od začetka januarja do konca junija 2021 je v Sloveniji umrlo 11.592 ljudi, živorojenih pa je bilo 8755, kar pomeni -2837 oseb (v vseh 12 mesecih lani je bil naravni prirast -5249).

Če bo prebivalka Slovenije tudi v prihodnje v povprečju rojevala 1,6 otroka, bo morala Slovenija »uvoziti« ljudi, če želi ohraniti število prebivalcev. Od štirih analiziranih držav, sta Slovenija in zlasti Avstrija privlačni za veliko priseljencev, Hrvaška in Srbija pa očitno nista. Povrh tega iz Hrvaške in Srbije emigrira dokaj veliko ljudi, zato se skupno število prebivalcev Hrvaške in Srbije precej hitro zmanjšuje.

Avstrija je, največ zaradi priseljevanja, v zadnjih desetih letih povečala prebivalstvo za približno 600.000, na 8,93 milijona, Slovenija pa za približno 50.000 na 2,11 milijona. Hrvaška je imela na popisu leta 2011 4,29 milijona prebivalcev, po letošnji oceni pa 4,04 milijona, kar je okoli 250.000 manj. Nekateri hrvaški demografi pravijo, da je dejansko prebivalstvo veliko manjše od uradnega števila, in da v Hrvaški zdaj živi manj kot štiri milijone ljudi.

Podobna ocena verjetno velja tudi za Srbijo (brez Kosova), ki je imela leta 2011 okoli 7,19 milijona prebivalcev. Po ocenah Republiškega zavoda za statistiko Srbije je bilo 1. julija letos v državi 6,90 milijona prebivalcev, kar je okoli 290.000 manj. Če pa pogledamo naravni prirastek v letih 2011–2020 (Tabela), opažamo veliko večji minus, skoraj 385.000. V Srbijo prihajajo študenti iz drugih republik, tudi nekateri starejši državljani, ki so živeli v tujini, se kot upokojenci vračajo v domovino, a vseeno se zdi, da je bilo število izseljencev iz Srbije v zadnjem desetletju veliko večje od števila priseljencev. Pje verjetno pravilna ocenitev, da je v državi pro forma registrirano veliko prebivalcev, ki dejansko živijo v tujini, in, da je realno število prebivalcev Srbije danes par sto tisoč manj od uradne ocene.