Ljubljanska borza ponudbo širi z indeksnimi skladi

V Ljubljani od preteklega tedna kotira peterica ETF-jev bolgarskega upravljalca Expat Asset Management (EAD). Skladi sledijo vrednostim indeksov ljubljanske, zagrebške, beograjske, skopske in sofijske borze. S 3,6 milijona evrov sredstev je vrednosti premoženja največji med njimi ETF, ki sledi cenam delnic v Ljubljani. Predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec pravi, da se bo nabor ETF-jev, ki jih bo mogoče kupiti na Ljubljanski borzi kmalu še povečal. Obstaja velika verjetnost, da bo zagrebški Intercapital, ki je novembra na zagrebško borzo uvrstil ETF-je na Sbitop in Crobex, te uvrstil tudi na ljubljansko. Poleg tega bi lahko EAD na ljubljansko borzo uvrstil tudi še dodatne ETF-je, ki jih že upravlja.
 
Če za delnice borz Balkana trenutno ni veliko zanimanja in je posledično malo zanimanja za ETF-je, ki cenam teh delnic sledijo, pa bi lahko širša izbira pritegnila tudi več vlagateljev. Poglejmo zato, kaj so ETF-ji in kaj morajo vlagatelji paziti, ko se odločajo za tovrstne naložbe.
 
ETF-ji so v tujini zelo običajen naložbeni instrument, ki v osnovi delujejo podobno kot vzajemni skladi. Za njih večinoma veljajo enaka pravila nadzora nad upravljalci, enaka je tudi pravno formalna oblika. Opazna razlika pa je v razpršenosti naložb, načinu upravljanja in načinu vplačila in izplačila vložkov vlagateljev.


 

Manjša razpršenost naložb

 
Medtem, ko po slovenskih pravilih delež posamezne naložbe vzajemnega sklada praviloma ne sme biti večji od desetih odstotkov, pa je pri ETF struktura prilagojena utežem, ki jo imajo naložbe v indeksih, katerih vrednost sledi ETF.  Posledično se razlikuje tudi način upravljanja. Pri navadnih vzajemnih skladih upravljalci iščejo zanimive naložbe in prodajajo naložbe, kjer pričakujejo počasnejšo rast ali padec vrednosti. Upravljanje ETF-ja je pasivno, kar pomeni, da upravljalec vzdržuje takšno strukturo naložb, da ustreza sestavi indeksa.
 
Razlika je tudi pri zbiranju sredstev. Pri navadnih vzajemnih skladi se vrednost premoženja poveča za vplačane zneske vlagateljev in zmanjša, ko vlagatelj izstopi. Pri ETF pa je to le ena možnost, ki je praviloma omejena na institucionalne vlagatelje (tako imenovani primarni vpisniki ali vlagatelji). Mali vlagatelji enote kupijo in prodajo na organizirnem trgu. Skladu to opazno olajša upravljanje premoženja, saj mu ni treba spreminjati portfelja zaradi vstopa ali izstopa vlagateljev. Vlagatelji pa morajo biti nekoliko bolj pozorni, saj lahko borzna cena odstopa od vrednosti enote premoženja. Pravilom sicer ta odstopanja zmanjšujejo vzdrževalci likvidnosti, a previdnost je vseeno potrebna. Ob tem dodajmo, da niso vsi kotirajoči skladi tudi ETF-ji. Upravljalci lahko na organizirani trg uvrstijo tudi povsem običajne vzajemne skladi in s tem povečajo dostopnost sklad vlagateljem.

Pasivno upravljanje portfelja

 
Pozor, medtem, ko se upravljalci navadnih vzajemcev lahko umaknejo iz naložb, če predvidevajo padec trga ali delnic, se pri ETF-jih to ne bo zgodilo. Vrednost premoženja se bo znižala, enako kot vrednost indeksa. Zaradi tako imenovanega pasivnega upravljanja sklada, mora vlagatelj bolj spremljati borzno dogajanje kot v primeru naložb v običajne vzajemne sklade.
 
Za ponazoritev poglejmo Expat Slovenia Sbitop, katerega enote so uvrščene tudi na Ljubljansko borzo. Sklad ima 3,6 milijona evrov premoženja. Cilj sklada je slediti gibanju indeksa ljubljanske borze sbitop, kjer imajo delnice Krke skoraj 30-odstotno utež, malo manj kot četrtino vrednosti indeksa pa določajo delnice Petrola. Portfelj ETF-ja ni povsem enak utežem, ki jih imajo delnice v Sbitop, je pa primerljiv. Nekaj manj kot petina sredstev sklade je v delnicah Petrola in skoraj takšen delež v delnicah Krke. Sklad ima v portfelju zgolj deset naložb, kar je seveda bistveno manj kot je to pri navadnih vzajemnih skladih. Upravljalci sklada ne bodo spreminjali sestave portfelja zaradi pričakovanega gibanja tečajev, ampak če se bo spremenila struktura indeksa Sbitop. Nekaj več dela z upravljanjem imajo le zato, ker v opisanem primeru struktura portfelja ni povsem identična s sestavo indeksa, gibanje vrednost sklada pa mora biti primerljivo z gibanjem vrednosti indeksa.
 
Vrednost enote premoženja sklada se je letos zvišala za 13 odstotkov, kar je odstotno točko manj od indeksa Sbitop. Je pa trenutna nakupna vrednost, torej ponudba vzdrževalca likvidnosti, dva odstotka višja od vrednosti enote premoženja. Pozor, vrednost enote premoženja ni enaka vrednost indeksa, ampak se vrednosti zgolj vzporedno gibljeta.
 

Zaradi strukture naložb in pasivnega upravljanja veljajo, so naložbe v ETF-je v osnovi za nekoliko bolj tvegane od navadnih vzajemnih skladov. Toda seveda je tveganost odvisna tudi od naložbene politike. ETF-ji, vezani na indekse borz Balkana so načeloma bolj tvegani kot ETF-ji vezani na indekse največjih svetovnih borz. Vsa tveganja, ki so povezana s posameznim trgom ali segmentom trga veljajo tudi za ETF-je, katerih naložbena politika sledi tem trgom. In ker so štirje uvrščeni ETF-ji na Ljubljanski borzi vezani na indekse borz izven evrskega območja, je treba opozoriti vsaj še na devizne tečaje. Rast indeksa bo sicer zvišala ceno premoženja sklada v lokalni valuti, ne pa tudi vedno po preračunu v evre.