Nekoč najpomembnejša obrestna mera se poslavlja

Londonska medbančna obrestna mera ali LIBOR se bo dokončno umaknila, s čimer se bo končala njena vloga pri določanju cen izvedenih finančnih instrumentov in posojil. To velja za vse, od hipotek in študentskih posojil do financiranja podjetij in kreditnih kartic. Skupni znesek omenjenih finančnih instrumentov in posojil je sicer na začetku leta 2021 po vsem svetu znašal 235.000 milijard evrov. Referenčna obrestna mera LIBOR se ukinja desetletje po tem, ko so banke ujeli pri poskusih njenega prirejanja in bo največji pretres na svetovnih finančnih trgih od uvedbe evra leta 1999.

Bankirji za novo leto v pisarnah

Bančniki ukinitev LIBOR-ja za nove posle, ki bo stopila v veljavo 31. decembra 2021 oziroma z naslednjim dnem, primerjajo z 'Y2K', navaja Reuters. Y2K je kratica za 'leto 2000', ki se je pogosto uporabljala kot izraz za napako v računalniškem programiranju, ki naj bi ob prehodu iz leta 1999 v 2000 povzročila kaos v informacijskih sistemih po vsem svetu. Po oceni svetovalnega podjetja Oliver Wyman, so banke za priprave na ukinitev LIBOR-ja porabile približno devet milijard evrov.

Na koncu je bilo sicer z Y2K le nekaj večjih incidentov, vendar regulatorji v zvezi z LIBOR-jem ne tvegajo in banke so zaposlene seznanile s testiranjem svojih sistemov. »Med božičnimi in novoletnimi prazniki bom sedel za svojo mizo in vem, da bodo tam za vsak primer tudi drugi ljudje,« je za Reuters povedal Edwin Schooling Latter, direktor za trge pri britanskem organu za finančno poslovanje (FCA).

Številni trgi izvedenih finančnih instrumentov, ki temeljijo na LIBOR-ju so že brez večjih motenj prešli na novo referenčno mero. Vendar pa so nadzorniki opozorili, da lahko pride do motenj na nekaterih trgih posojil, zlasti če so posojilojemalci spregledali opozorila o prehodu in da se bo učinek spremembe v celoti čutil šele pozneje v januarju.

»Če imate pogodbo, ki se sklicuje na eno od teh obrestnih mer, je ne bo, ko boste januarja pogledali na zaslon,« je dejal Schooling Latter. LIBOR se je sicer začel uporabljati v kotičku londonskega trga leta 1969, da bi pomagal določiti ceno določenega posojila za iranskega šaha v višini 71 milijonov evrov. Njegovo ukinitev so sprožili regulatorji potem, ko so si banke po vsem svetu prislužile milijarde evrov težke kazni, ker so z namenom ustvarjanja dobička poskušale manipulirati z referenčno obrestno mero.

Podvig globalnih razsežnosti

Nadomestile so jo obrestne mere, ki jih določajo centralne banke, vključno z ameriško (Fed), angleško (BoE) in Evropsko centralno banko (ECB). Fed pravi, da njihova obrestna mera SOFR, ki nadomešča LIBOR, temelji na približno tisoč milijard dolarjev dnevnih transakcij zaradi česar jo je veliko težje prirejati.

LIBOR ima sicer 35 permutacij v petih valutah od ZDA do Evrope in Japonske, zato je njegova ukinitev velik globalni podvig za regulatorje, banke in podjetja. Štiriindvajset od 35 permutacij popolnoma izgine 31. decembra, preostale pa se začasno nadaljujejo le za neporavnane pogodbe, ne pa tudi za nove posle, navaja Reuters.

Združenje bank Slovenije (ZBS) je 22. novembra na svoji spletni strani zapisalo, da bo LIBOR nadomestil SARON. To je obrestna mera, ki odraža izvedene in zavezujoče kotirane transakcije preko noči na medbančnem trgu v švicarskih frankih.

ZBS pojasnjuje, da se v finančnih pogodbah s strankami trenutno uporabljajo različne ročnosti LIBOR-ja. Trimesečni LIBOR pomeni denimo obrestno mero, ki je na tekoči datum določena za naslednje tri mesece, za razliko od sestavljenega SARON-a, kjer je obrestna mera za naslednje tri mesece določena na podlagi obrestnih mer iz preteklih treh mesecev. 

SARON je torej dnevna obrestna mera. Najboljša primerjava z LIBOR-jem je dosežena s preračunom dnevnih podatkov o SARON-u iz preteklega obdobja. To pomeni, da se obrestna mera izračunava iz podatkov za preteklo obdobje, denimo pretekle tri mesece. Takšno obrestno mero imenujemo sestavljena obrestna mera oziroma SARON Compound Rate.