Kupovanje podcenjenih delnic se izplača

Aktivni investitorji, ki poskušajo doseči visoke donose z iskanjem delnic podjetij na svetovnih borzah, ta cilj lahko dosežejo s precej preprostejšimi metodami, kot jih uporabljajo zdaj.

Kot investitorji lahko uporabljamo več različnih pristopov k iskanju in analiziranju potencialnih naložb. Lahko se osredotočimo na rast podjetja in spremljamo rast prihodkov, rast bilančne vsote in druge relevantne podatke iz finančnih izkazov, ki nakazujejo rast podjetja.

Warren Buffett se osredotoča predvsem na kakovost poslovanja podjetja, njegovo prepoznavnost in konkurenčno prednost. Takšna vrsta analiziranja je ena najtežjih, saj je treba podrobno pregledati bilance podjetja, primerjati vse vidike njegovega poslovanja s konkurenco, ovrednotiti sredstva, ki jih ima podjetje na bilanci, in podobno.

Benjamin Graham je v knjigi Modri investitor predstavil strategije, kako »majhni investitorji« lahko dosežejo dobre donose z osredotočenjem na dobro poslovanje podjetja in podcenjenost delnice na borzi.

Nekateri drugi spremljajo samo gibanje cen delnic na trgih in jih ne zanima, kako dobro posluje podjetje in ali je delnica podcenjena. Ti investitorji lovijo trende in upajo, da bodo po nadaljevanju rasti cene lahko ugotovili, kdaj se bo ta obrnila navzdol, da bodo tik pred tem delnico lahko prodali. Takšno investiranje temelji na tako imenovani tehnični analizi trgov.

Investicije v podcenjene delnice à la Buffet

Eden najpreprostejših, vendar kljub temu presenetljivo učinkovit način investiranja uporablja preprosto razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja v zadnjem letu kot merilo za izbor primernih naložb.

Investiranje v podcenjene delnice je strategija, stara verjetno toliko, kot so stari trgi, populariziral pa jo je Buffettov mentor, profesor financ in uspešni investitor Benjamin Graham pred približno 90 leti. Graham je v knjigi Modri investitor, ki je na voljo tudi v slovenščini, predstavil nekaj različnih strategij, kako »majhni investitorji« lahko dosežejo dobre donose z osredotočenjem na dobro poslovanje podjetja in podcenjenost delnice na borzi.

Verjetno najhitrejši način, da ugotovimo, ali je delnica nekega podjetja podcenjena ali precenjena, je primerjava vrednosti celotnega podjetja na borzi z njegovimi dobički v zadnjem letu. Razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico je ekvivalent tega razmerja, ki se angleško imenuje razmerje P /E. »P« pomeni ceno delnice (ang. price), »E« pa dobiček na delnico (ang. earnings per share).

Ker so to razmerje uporabljali že pred sto leti za vrednotenje delnice, bi pričakovali, da uporaba te preproste metode ne bo učinkovita – zaradi njene razširjenosti se med investitorji razvije močna konkurenca, kar naredi strategijo neprivlačno, saj vse delnice, ki so po tem razmerju podcenjene, hitro pridobijo vrednost, ker veliko investitorjev tekmuje pri njihovem iskanju.

Kljub razširjenosti razmerja P/E se to ni zgodilo – v zadnjih dvajsetih letih so imele podcenjene delnice precej višje donose od precenjenih in tudi od celotnega trga (povprečja vseh delnic).

Da bi preverili uspešnost investicijske strategije, jo moramo najprej podrobneje definirati. V tem primeru je to preprosto, saj način izbire primernih delnic temelji na samo enem razmerju – med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico. Drugi korak je izbira delnic, na kateri bomo strategijo preizkusili. V tem primeru sem uporabil tisoč največjih podjetij na svetu, ki so povprečno vsa večja od deset milijard dolarjev.

AFP

Naslednji korak je implementacija strategije tako, da jo bo razumel računalnik, ki bo za nas preveril, kakšne donose bi ustvarili, če bi natanko takšno investicijsko strategijo uporabljali v zadnjih dveh desetletjih.

Da bi primerjali donosnost delnic glede na njihovo vrednotenje z uporabo razmerja P/E, vseh tisoč največjih delnic razvrščamo prav po tem razmerju od najmanjšega do največjega. Nato jih razdelimo v pet skupin, pri čemer so delnice v prvi skupini najbolj podcenjene, saj imajo najnižje razmerje P/E, v zadnji, peti skupini pa so delnice, ki so najbolj precenjene, saj imajo najvišje razmerje P/E.

To sortiranje ponovimo vsako četrtletje od leta 1995, vmes pa merimo, kakšno donosnost so dosegle delnice v vsaki od skupin. Pričakovali bi, da imajo podcenjene delnice povprečno višje donose kot precenjene – prva skupina bi torej morala imeti višje donose kot druge, predvsem pa višje kot zadnja skupina, ki vsebuje najbolj precenjene delnice.

Razmerje med ceno delnice na borzi in knjigovodsko vrednostjo delnice na bilanci se imenuje P/B, pri čemer P pomeni ceno delnice (angl. price), B pa njeno knjigovodsko vrednost (angl. book value).

Rezultati testiranja investicijske strategije kažejo prav to – podcenjene delnice so od leta 1995 do konca 2016 povprečno imele 11,6-odstotne donose na leto, precenjene pa so dosegle le 4,8-odstotno rast na leto, povprečje vseh tisoč največjih podjetij pa je bilo 7,5 odstotka na letni ravni.

Ogromna razlika je opazna predvsem v primerjanju končne vrednosti, če bi sto evrov investirali v vsako izmed skupin – v 21 letih bi s kupovanjem podcenjenih delnic po razmerju P/E zdaj imeli malo več kot tisoč evrov, s kupovanjem precenjenih pa le 270 evrov. Investicija v vse delnice hkrati pa bi bila na koncu vredna 460 evrov.

Pravi čas za poceni nakupe?

Investiranje v podcenjene delnice se investitorjem dolgoročno lepo obnese. Te delnice povprečno dosegajo od tri do pet odstotkov višje donose kakor indeksi, vendar so vmes obdobja, ko ta strategija prinaša nižje donose kakor trg. Takšno obdobje je bilo od konca leta 2013 do sredine leta 2016. Zdaj se investicijski cikel spet obrača v prid podcenjenim delnicam.

Profesor Kenneth French, soavtor enega najpogosteje uporabljenih finančnih modelov na svetu, ki ga je razvil z Nobelovim nagrajencem Eugenom Famo, na svoji spletni strani objavlja podatke o donosnosti različnih strategij oziroma dejavnikov iz modela Fama & French. Z uporabo njegovih podatkov lahko hitro ugotovimo, kateri dejavniki oziroma strategije delujejo in kateri ne.

AFP

Podatki strategije investiranja v podcenjene delnice profesorja Frencha temeljijo na nekoliko drugačni definiciji, saj profesor uporablja razmerje med ceno delnice na borzi in knjigovodsko vrednostjo delnice na bilanci. To razmerje je poimenovano razmerje P/B, pri čemer P pomeni ceno delnice (ang. price), B pa njeno knjigovodsko vrednost (ang. book value).

Vsaka investicijska strategija ima svoje cikle. Če je res dobra, bo dolgoročno prinašala nadpovprečne donose, kot to dosega tako imenovano investiranje value (kupovanje podcenjenih delnic). Vendar kratkoročno donosi dobrih strategij niso vedno boljši od drugih oziroma od trga. Ta negativni del cikla strategije je lahko precej mučen za investitorje, saj lahko traja več kot leto dni, relativno, glede na druge strategije, pa doseže zelo slabe donose v tem obdobju.

Prav to se je zgodilo s strategijo investiranja v podcenjene delnice (tako imenovani dejavnik value), katere rezultat so bili razmeroma slabi donosi v zadnjih petih letih v primerjavi s strategijo, po kateri se investira v precenjene delnice (to so ponavadi hitro rastoča podjetja, kot so Amazon, Facebook ipd.). Povprečno podcenjene delnice »premagajo« precenjene za ogromnih deset odstotkov na leto, v zadnjih petih letih pa je bila ta razlika le dvoodstotna. Leta 2015 so podcenjene delnice povprečno izgubile 20 odstotkov, medtem ko so se precenjene zvišale za 11 odstotkov. Razlika je bila zelo velika, vendar se negativni del cikla strategije kupovanja podcenjenih delnic očitno končuje.

Podcenjene delnice so se leta 2016 spet začele hitreje povečevati kot precenjene – leta 2016 so delnice z nizkim razmerjem P /B pridobile več kot 25 odstotkov vrednosti, delnice z visokim razmerjem P/B pa manj kot deset odstotkov.

Tudi po naši strategiji P/E je očitno, da podcenjene delnice spet dosegajo boljše donose kot precenjene. Delnice z nizkim razmerjem P/E so leta 2016 dosegle desetodstotni donos, precenjene delnice (z visokim razmerjem P/E) pa so izgubile 0,5 odstotka vrednosti.

Ko se cikli investicijskih strategij obrnejo na bolje, je smiselno investirati po teh strategijah. Trenutno so torej zanimive vse tako imenovane strategije value, po katerih se kupujejo podcenjene delnice, saj so te imele v zadnjih nekaj letih razmeroma slabe donose, ki pa se zdaj izboljšujejo.