Kdo bo valutni zmagovalec

Velika finančna kriza, kot jo mnogi imenujejo, je države v evroobmočju močno prizadela. Precej bolj kot ZDA in države v razvoju, ki so že leta 2009 prešle v pozitivno gospodarsko rast. Evropa se je spopadala predvsem s težavami v bančnem sistemu, ki je pred krizo prehitro rasel in preprosto postal prevelik – podjetja so se pri bankah preveč zadolževala in v krizi niso mogla vračati dolgov. Posledično so banke imele zelo velike izgube (enega najlepših primerov smo imeli prav v Sloveniji), kar pa je privedlo do tega, da banke že dolgo niso pripravljene kreditirati gospodarstva.

Težave bank so se v zadnjih mesecih spet zaostrile, predvsem v Italiji, kjer ena najstarejših bank na svetu čaka na svojo usodo – ali bo uspešno dokapitalizirana ali pa bodo lastniki obveznic postali novi lastniki in ustvarili velike izgube.

ECB v eno, 
Fed v drugo smer

Ker je dostopnost sredstev omejena, je Evropska centralna banka (ECB) prisiljena v ohranjanje dodatnih ukrepov, ne samo nižanja obrestnih mer, ki naj bi spodbudile gospodarsko rast. V sedanjih razmerah nizke obrestne mere niso dovolj, zato v ECB vztrajajo pri odkupovanju državnih obveznic na sekundarnem trgu, kar naj bi povzročilo rast cen finančnih naložb, znižanje vrednosti valute in posledično višjo gospodarsko rast.

Na padec vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem pa ni vplivala samo šibkost evra, ampak tudi moč dolarja. ZDA imajo v zadnjih letih med razvitimi državami eno najstabilnejših gospodarskih rasti. To pomeni, da ni več vzroka za ohlapno monetarno politiko ameriške centralne banke (Fed). Višja gospodarska rast, stabilen trg dela in rast inflacije so jo prepričale, da je ponovno zvišala temeljno obrestno mero, ki je zdaj pri 0,75 odstotka.

Višje obrestne mere pomenijo tudi višje donose na državnih obveznicah, ki so v ZDA okoli 2,5 odstotka, v Nemčiji pa, recimo, 0,3 odstotka. Če ste investitor (pokojninski sklad, obvezniški sklad ipd.), ki želi alternativo za nizke obrestne mere v EU, je očitna izbira prav ZDA, ki ponuja višje zahtevane donose s celo nižjim posojilnim tveganjem. Masovni pretok sredstev v ameriške dolarje seveda pomeni rast vrednosti valute.

Pozitivni učinki tudi v Sloveniji

Izvozniki v ZDA si že manejo roke. To so potrdile tudi borze, saj so se cene delnic nemških izvoznikov v zadnjih mesecih močno zvišale, nekatere za več kot 30 odstotkov. Višji dobički nemških izvoznikov bodo prinesli pozitivne učinke tudi Sloveniji, kjer se bo izvoz v prihodnjih četrtletjih verjetno zvišal.

Evropski investitorji v zadnjem letu dosegli 21-odstotni donos

Ker se je vrednost dolarja tako zvišala, so vsi evropski investitorji, ki so imeli sredstva naložena na ameriških borzah ali obveznicah, imeli lep donos, ne samo zaradi rasti borz, ampak tudi zaradi rasti vrednosti valute. Iskanje višjih obresti v ZDA se je tako dvojno poplačalo, z višjimi obrestmi in rastjo dolarja.

Ameriška borza je letos zrasla za 14 odstotkov, če pa temu prištejemo še rast dolarja, so evropski investitorji v zadnjem letu dosegli kar 21-odstotni donos.

Staviti na to, da se bo tudi v prihodnje nadaljeval trend močnega padanja evra, ni najbolj smiselno. Prvi vzrok je ta, da je evro v primerjavi z dolarjem že izgubil zelo veliko in je glede na pariteto kupne moči že podcenjen.

Če ste investitor, je smiselno nekoliko zmanjšati izpostavljenost do dolarskih naložb.

Valute lahko vrednotimo tudi s primerjavo cen v različnih državah. Eden dobrih primerov je indeks Big Mac, ki ga preračunavajo v angleškem tedniku The Economist. Indeks Big Mac temelji na primerjavi cen popularnega hamburgerja po svetu – po teoriji bi morala biti cena hamburgerja povsod po svetu enaka, če ceno prilagodimo glede na trenutno valutno razmerje. Če, na primer, v ZDA en hamburger stane dva dolarja, pri nas pa 1,5 evra, bi razmerje med evrom in dolarjem moralo biti 1,33. To je poenostavljen primer, ampak tako lahko okvirno ocenimo, ali je sedanja vrednost valut precenjena ali podcenjena.

Če ugotovimo, da je valuta podcenjena, lahko pričakujemo, da bo v prihodnje proti precenjeni valuti vrednost pridobila. Sedanje stanje evra kaže prav takšen primer – glede na primerjavo cen bi moralo biti razmerje med evrom in dolarjem pri 1,35. To pomeni, da je evro podcenjen.

Vendar to še ne pomeni, da bo evro takoj začel rasti, saj na vrednost valute vpliva veliko več dejavnikov (ne samo relativne cene). Vrednost valute se okoli te teoretične vrednosti – to navadno traja nekaj mesecev ali tudi celo nekaj let – dolgoročno približa k tej vrednosti. Dodatno pa ta teoretična vrednost deluje kot magnet, saj vrednost valute na trgu ne more dolgo ostati preveč daleč stran (da je valuta dolgo precenjena ali podcenjena).

Višji dobički nemških izvoznikov bodo prinesli pozitivne učinke tudi Sloveniji.

Razlika v obrestnih merah, ki se trenutno še povečuje, lahko povzroči padec razmerja evro : dolar pod 1, vendar ni mogoče pričakovati, da bo vrednost evra dolgoročno ostala tako nizka. Tudi prepričanje borznih trgovcev je vse bolj enotno, da se bo padanje evra nadaljevalo, kar kaže na prevelik pesimizem. Takšno enotno prepričanje je v večini primerov znak, da bo padajočega trenda kmalu konec – če vsi mislimo, da bo valuta padala, in jo prodamo, bo kmalu zmanjkalo prodajalcev, kupci pa bodo ceno zato zvišali.

Trgovinska bilanca na strani evra

Dodatno pa na valutne trge vpliva tudi trgovinska bilanca. Ta bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada za evroobmočje leta 2016 v presežku za približno 400 milijard evrov, za ZDA pa v primanjkljaju za okoli 470 milijard dolarjev. To pomeni, da bo svet kupoval evre in prodajal dolarje, kar bo zvišalo vrednost evra v primerjavi z dolarjem.

Staviti na to, da bo vrednost evra še naprej dolgoročno močno upadala, ni najboljša odločitev, saj verjetnost ni na vaši strani. Če ste investitor, je smiselno malo zmanjšati vašo izpostavljenost do dolarskih naložb, če pa ste izvoznik, razmislite o zavarovanju na valutnih trgih.