Kako varčevati za otroke?

S privarčevanim denarjem mu lahko omogočimo boljše šolanje, zdravje in nasploh več priložnosti za uspeh v življenju. Kljub temu pa relativno malo staršev vsak mesec varčuje za prihodnost svojega otroka.

Delno je za to kriva slovenska zakonodaja, ki zelo rada kaznuje tiste, ki želijo varčevati. Poleg klasične obdavčitve dobičkov ali obresti, ki zmanjšujejo investiranje in varčevanje, obstaja za starše še močnejši vzrok, da ne varčujejo – zanimivo, ali absurdno, je to vrtec.

Višina plačila za varstvo otrok v vrtcih je v Sloveniji pogojena s prihodki in sredstvi, ki jih imajo starši. Prav zato je v Sloveniji nadpovprečno veliko neporočenih staršev ali pa celo staršev samohranilcev. Starši zato še dodatno ne varčujejo za svoje otroke, ker v finančni upravi vsak varčevalni račun (na banki, v skladih ali kje drugje) upoštevajo pri izračunu višine plačila za vrtec in višine otroških dodatkov.

Moj cilj ni pametovati, da bi kljub vsemu starši morali varčevati za otroke. Katkoročno je izračun zelo preprost – če starši želijo varčevati 50 evrov na mesec za otroka, se bo cena vrtca zvišala za 50 evrov ali celo več. Če temu rečemo davek na varčevanje za otroke, je ta kar stoodstoten ob varčevalnem načrtu v višini 50 evrov. Klasična slovenska bizarnost.

Najboljši načini varčevanja

Poglejmo si raje, kako je najbolje varčevati za otroka, če že plačujete višjo tarifo za vrtec ali pa si kljub temu želite varčevati (kar je dolgoročno pravilna odločitev).

Obstaja več različnih možnosti varčevanja. V primeru varčevalnih načrtov to navadno pomeni avtomatično bremenitev bančnega računa, kjer se varčevalni znesek preusmeri na ločen varčevalni račun ali v sklad. Nekateri starši prav zaradi slovenske zakonodaje varčujejo v gotovini, kar z vidika naložb (in varnosti) ni najboljša izbira.

Slovenci smo znani po tem, da imamo zelo veliko privarčevanih sredstev na depozitih. Pred nekaj leti se je to zdela še dobra naložba, saj so bile obrestne mere na depozite višje od treh ali celo štirih odstotkov na letni ravni. Zdaj ko je Evropska centralna banka po krizi močno znižala temeljno obrestno mero (ki vpliva na vse druge obrestne mere), je zgodba nekoliko drugačna. Trenutno lahko pričakujemo manj kot odstotek obresti na naša privarčevana sredstva na letni ravni, iz meseca v mesec pa se približujemo nič odstotkom.

Shutterstock

Sklad ali bančni depozit

Depozit na banki pa poleg mizerno nizkih donosov ni primeren za varčevanje za otroka še zaradi nečesa drugega. Pri varčevanju (in investiranju) je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na izbiro naložbe, čas. Ker so vsa varčevanja za otroka dolgoročna, depozit nikakor ni prava izbira.

Daljše ko je obdobje varčevanja ali investiranje, bolj tvegane naložbe lahko izberemo, saj bodo te dolgoročno lahko prinesle visoke donose, da pokrijejo svoje tveganje. To pomeni, da je veliko boljša izbira za varčevalni načrt za otroke sklad, ki investira v delniške trge z visokim pričakovanim donosom, kot bančni depozit ali katera druga stabilnejša naložba.

Težava, ki jo imajo skoraj vsi investitorji in varčevalci, ki so svoj denar dali v delniške naložbe, je, da nimajo dovolj dolgega investicijskega horizonta (ali pa investirajo prav v času borznega balončka, ko so trgi močno precenjeni in je pričakovan donos nizek ali celo negativen). Pri varčevanju za otroka pa točno (ali vsaj okvirno) vemo, kakšna bo varčevalna doba – navadno več kot petnajst let.

Varčevanje, daljše od deset let

Za tako dolgo obdobje lahko že relativno natančno ugotovimo, kakšni bodo donosi na različnih trgih po svetu, saj na dolgoročne donose najbolj vpliva vrednotenje trgov. V nasprotju s srednjeročnim (od tri do sedem let) in kratkoročnim (do tri leta) investiranjem, pri katerih je zelo težko ugotoviti, kakšni so pričakovani donosi (kratkoročno pa je nemogoče), lahko s preprostimi metodami izračunamo, približno kolikšne donose bomo imeli na daljše obdobje, še posebno če je obdobje daljše od deset let.

Čeprav bodo v tako dolgem obdobju skoraj gotovo nastale vmesne krize in večji padci na borzah, je varčevanje v teh naložbah še bolj zanimivo. Ko vsak mesec varčujemo določen znesek v neki naložbi (recimo v skladu), bomo to naložbo kupovali vsak mesec po ceni, ki je takrat na trgu. To pomeni, da si želimo čim daljše obdobje nizkih cen z visoko rastjo cen proti koncu varčevalnega obdobja. To lahko dosežemo z investiranjem na trge, ki iz meseca v mesec močno nihajo in imajo dolgoročno visok pričakovani donos.

Dobra implementacija varčevanja za otroka bi bila videti nekako takole. Od rojstva otroka do njegovega desetega leta varčujemo v bolj tveganih naložbah oziroma delniških skladih z visokim pričakovanim donosom. Vmes nekajkrat preverimo, ali je izbrani sklad še vedno privlačen in podcenjen (to res ni težko ugotoviti: pošljite svojemu borznemu posredniku ali družbi za upravljanje vprašanje, kateri trgi so trenutno najbolj podcenjeni glede na razmerje P

E, ali pa to sami preverite na tej spletni strani: https://www.researchaffiliates.com/en_us/asset-allocation/equities.html). Če je izbrani sklad, v katerem smo varčevali, prinesel dobre donose že v prvih nekaj letih, lahko privarčevana sredstva preložimo v drug sklad z višjim pričakovanim donosom. Tega ne počnemo pogosto, enkrat na dve leti je dovolj.

Želje določajo cilje

Po desetem letu lahko postanemo bolj konservativni in varčujemo v varnejši naložbi, recimo v mešanem skladu (ki vsebuje kombinacijo delnic, obveznic in ali depozitov). V tem obdobju nekoliko pogosteje spremljamo, kaj se dogaja s privarčevanimi sredstvi v skladu, in počasi zmanjšujemo izpostavljenost do sklada s preusmerjanjem sredstev v drug, varnejši sklad. Cilj naj bo, da imamo večino sredstev v varnih naložbah, ko se približujemo koncu varčevalnega obdobja. Ko je pred nami le še tri leta do tega, ko bomo privarčevani denar potrebovali, moramo vsa sredstva imeti v varnih naložbah, saj bi nas večji padec na borzi takrat najbolj udaril po žepu. Izgubiti 50 odstotkov privarčevanih sredstev, ko smo vplačali desetkrat po 50 evrov, je popolnoma drugače, kot izgubiti 50 odstotkov sredstev po 15 letih varčevanja, ko smo privarčevali 20.000.

Ker so cilji staršev lahko popolnoma različni – eni bi svoje otroke poslali na Harvard, drugi na ljubljansko fakulteto – so tudi zneski, ki jih želijo privarčevati, popolnoma drugačni, kar seveda pomeni, da bo tudi v mesečnem znesku zelo velika razlika. V tabeli si lahko pogledate, koliko bi morali varčevati vsak mesec, da bi do otrokovega 18. leta privarčevali želeni znesek ob šestodstotni donosnosti naložb (kar je na takšno obdobje in način varčevanja primerna ocena donosov).