Kaj imajo skupnega hamburgerji in valute?

Indeks BigMac, ki ga preračunavajo pri londonskem tedniku The Economist, je presenetljivo natančna metoda ocenjevanja, ali je neka valuta precenjena ali podcenjena.

Višje obresti (ponavadi) krepijo valuto

Ameriški dolar že dve leti in pol narašča proti večini valut po svetu. Razlogov je seveda več, eden pomembnejših je gotovo zategovanje pasu ameriške centralne banke FED, ki je v ciklu dvigovanja temeljnih obrestnih mer, medtem ko druge centralne banke držijo monetarno politiko zelo ohlapno.

Višje obrestne mere naredijo ameriške obveznice in depozite bolj privlačne, zato se dosti denarja steka v dolarje. Predstavljajte si, da imate milijardo evrov na bančnem računu (ali v nemških obveznicah), kjer prejmete malenkost več kot nič odstotkov na leto obresti, na drugi strani Atlantika pa bi na svoj denar lahko služili 2,5-odstotne obresti.

Tadej Regent

Takšna situacija, ko se zahtevani donosi državnih obveznic večjih (varnih) gospodarstev razlikujejo, je pogosto razlog za večje premike na valutnih trgih. Denar z vsega sveta se je pred dvema letoma začel pretakati v ameriške dolarje, kar je posledično zvišalo njegovo vrednost proti večini valut.

Razlika v obrestnih merah pa je samo eden od pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gibanje valut. Privlačnost primerljivo tveganih obveznic zaradi višjih zahtevanih donosov najbolj vpliva na vrednosti valut na srednji rok, medtem ko ima na daljši rok največji vpliv inflacija.

Razlika v cenah enakih proizvodov med gospodarstvi je pogosto razmeroma majhna (sploh če ne upoštevamo razlik v davčnih stopnjah in trošarinah). Cena nekega dražjega proizvoda v Nemčiji bi morala biti zelo podobna ceni istega proizvoda v ZDA, kljub temu da je v drugi valuti. Če je razlika v ceni prevelika, se bo Nemcem bolj splačalo naročiti ta proizvod iz ZDA, saj bodo s tem privarčevali.

Stranski učinek cenovne prednosti nekega gospodarstva zaradi podcenjene valute je močan nakupni pritisk na to valuto, saj bo povpraševanje po proizvodih zaradi nižjih cen v primerjavi s svetom večje. Prav to so dobro izkoristili na Kitajskem, kjer je bila vrednost juana vrsto let podcenjena, kar je bila dodatna konkurenčna prednost Kitajske.

Močna rast povpraševanja pa je povzročila, da so kitajske oblasti dovolile valuti rasti. Rast je bila počasna, saj so jo omejevali – če je ne bi, bi vrednost juana v obdobju debelih krav pred svetovno finančno krizo hitro naraščala. Kitajska centralna banka je zato na veliko kupovala ameriške državne obveznice in s tem omilila rast juana proti dolarju.

Tadej Regent

Večje povpraševanje zaradi nižjih cen proizvodov lahko vpliva ali na rast valute ali pa na samo rast cene proizvodov. Prodajalci bodo z veseljem izkoristili dodatno povpraševanje iz tujine, da si bodo povišali prihodke in dobičke z višanjem cen. Oba dejavnika, rast vrednosti valute in višja inflacija, sta tržna mehanizma, ki počasi ustvarjata ravnovesje med konkurenčnostjo gospodarstev.

Kako točno primerjati cene proizvodov v dveh gospodarstvih, je lahko precejšnja težava. Ali izbrati košarico proizvodov in nato primerjati cene, ali upoštevati tudi kupno moč, kaj narediti ob drugačnih davčnih stopnjah? Pri Economistu so našli bližnjico: primerjajo cene bigmacov v različnih državah.

Primerjanje cen hamburgerjev močno olajša delo pri vrednotenju valut. Rešimo se težave pri izbiri izdelkov, saj je bigmac po vsem svetu enak (oziroma zelo podoben). Dodatna prednost je, da McDonalds prilagodi cene svoje hitro pripravljene hrane glede na kupno moč prebivalstva.

Matematika za ugotavljanje teoretičnega razmerja valutnega para je preprosta. Preverimo, kakšna je cena bigmaca recimo v ZDA, in jo primerjamo s ceno bigmaca v Evropi. V ZDA nas bo nakup visokokaloričnega sendviča stal 5 dolarjev, v Evropi pa v povprečju 3,7 evra.

Iz teh dveh cen lahko ugotovimo, kakšno naj bi bilo valutno razmerje med evrom in dolarjem. Razmerje med ceno ameriškega in evropskega hamburgerja nam pokaže, da bi lahko za en evro dobili 1,35 dolarja (5 dolarjev delimo s 3,7 evra).

Okoli te teoretične vrednosti se gibajo valute na dolgi rok, zato lahko primerjamo trenutno razmerje s to vrednostjo, da ugotovimo, ali je neka valuta precenjena ali podcenjena. Ker je evro proti dolarju v zadnjih mesecih znova upadel, je zdaj vreden 1,06 dolarja. To pomeni, da je glede na našo oceno, ki izhaja iz hamburgerjev, evro proti dolarju podcenjen za približno 20 odstotkov.

Tadej Regent

Slovenski izvozniki, pazite na gibanje valut

Verjetno največja prednost skupne evrske valute je izničenje valutnega tveganja pri trgovanju s članicami evroobmočja. Podjetja se lahko tako osredotočijo na osnovno dejavnost in se dogovarjajo za dolgoročnejše pogodbe, kjer ni dodatnega tveganja zaradi gibanja valut. Kljub temu pa veliko slovenskih podjetij izvaža svoje proizvode na trge, kjer se uporablja druga valuta. Podjetja, ki izvažajo predvsem v ZDA, so bila v zadnjih treh letih precej na boljšem, saj so njihovi dobički rasli, ne da bi s prstom mignili. Za višje dobičke je bila seveda kriva rast dolarja, ki je na obrazih menedžerjev in lastnikov slovenskih izvoznikov zarisala marsikakšen nasmešek ob pogledu na bilanco.

Toda zanašanje na nadaljevanje tega trenda ali celo stavljenje na to z neuporabo valutnih zavarovanj pri izvažanju v ZDA se lahko slabo konča. Dolar je v primerjavi z evrom in večino drugih valut precenjen, kar pomeni, da lahko v prihodnjih petih do desetih letih pričakujemo nižje vrednosti dolarja proti tem valutam. Tako hitro, kot so rasli dobički ob rasti dolarja, lahko tudi upadejo ali se celo spreobrnejo v izgubo.

Po drugi strani pa so slovenski oziroma evropski izvozniki v Rusijo ali katera druga gospodarstva, katerih valuta je v preteklih letih močno izgubila vrednost, zdaj v položaju, ko imajo zaradi rasti evra nižje marže. Tudi to se bo verjetno sčasoma spremenilo, saj so valute v Rusiji, Mehiki, Turčiji, na Kitajskem in Japonskem proti evru podcenjene – dolgoročno lahko pričakujemo rast teh valut glede na evro, kar bo pozitivno vplivalo na vsa podjetja, ki izvažajo na te trge.