Je Indija na poti v finančno krizo?

Kot ena najhitreje rastočih večjih gospodarstev, je Indija navzven videti stabilna. Gospodarska rast v zadnjem letu je bila zavidljivih sedem odstotkov, stopnja brezposelnosti je 4,9 odstotka, inflacija pa se je stabilizirala pri treh odstotkih. Vendar ni vse tako rožnato, kot se zdi.

V preteklih dveh desetletjih je bila poleg visoke rasti BDP prisotna tudi zelo visoka rast dolgov med podjetji. Podjetja so se zadolževala s stopnjo, dvakrat višjo od rasti celotnega gospodarstva, kar sčasoma vodi do prezadolženosti in v krizo, kakršna je bila tudi v Sloveniji.

Potrošniški in hipotekarni krediti indijskim gospodinjstvom še naprej rastejo.

Dolgovi sami po sebi niso problematični, če podjetja tako pridobljena sredstva investirajo v dobre projekte, ki jim prinesejo višje denarne tokove, kot jih imajo z vsemi stroški, vključno s stroški odplačevanja teh dolgov. Korupcija, nesmiselni politični projekti in visoka zadolženost velikih podjetij so povzročili, da je takšnih projektov manj oziroma se najeti krediti ne znajdejo v takšnih projektih, ampak v manj donosnih in bolj tveganih.

Rast deleža podjetij, ki ne morejo odplačevati dolgov, je eno največjih tveganj v bančnem sistemu in prav to se dogaja v Indiji. Slabih kreditov je že več kot 190 milijard evrov, številka pa se po oceni Credit Suisse še vedno povečuje. Delež nedonosnih kreditov trenutno pomeni 16,6 odstotka vseh kreditov.

Pixabay

Indija, dežela nedonosnih kreditov

Nadaljevanje rasti slabih kreditov lahko vodi do kreditnega krča, ko banke ne bodo pripravljene financirati še tako dobrih projektov, saj bodo osredotočene na izboljševanje kreditne ustreznosti in ne na širjenje poslovanja. V Indiji se lahko zgodi slovenski scenarij, ko so slabi krediti ogrozili stabilnost bančnega sistema, zato smo morali davkoplačevalci reševati banke in se znebiti slabih posojil prek slabe banke.

Prvi znaki težav bančnega sistema v Indiji se že kažejo. Poleg velikega deleža nedonosnih posojil, banke vse pogosteje podaljšujejo in lajšajo pogoje odplačevanja prezadolženim podjetjem. Kot pravi rek – če ste dolžni banki 10.000 evrov, je to vaš problem, če ste dolžni deset milijonov evrov, je to problem banke, če pa ste dolžni deset milijard evrov, je to problem države.

Država bo poskusila z nojevo taktiko tiščanja glave v pesek in upala, da se težave rešijo same.

Slabi krediti so še večji problem za državo, saj so banke večinoma prav v državni lasti. Kar 70 odstotkov bančnega sistema je pod nadzorom države, ki pa nima interesa svojega lastniškega deleža močneje zmanjšati. Ko bodo potrebne dokapitalizacije, država verjetno ne bo pustila zasebnim investitorjem, da se pridružijo dokapitalizacijam v večji meri.

Tudi rešitev s slabo banko politikom ni v največjem interesu, saj bodo leta 2019 volitve in nihče se v času obljub ne želi ukvarjati s takšnimi težavami. Država bo raje poskusila nojevo taktiko potiskanja glave v zemljo in upala, da bo gospodarska rast ostala dovolj visoka in bi bile težave rešene same od sebe. Glede na sedanje stanje jim takšna taktika ne bo prinesla rešitve, ampak čez nekaj let le še večje težave.

Banke so že močno omejile dostopnost kreditov podjetjem, saj je rast kreditov prvič po skoraj treh desetletjih v negativnem območju. Nedostopnost kreditov lahko upočasni gospodarsko rast, zmanjša potrošnjo in v najhujšem scenariju sproži finančno krizo, saj prezadolžena podjetja v takšnem okolju ne morejo odplačevati dolgov, hkrati pa imajo zelo velike izgube.

Pixabay

Ne pričakujejo recesije

Rast kreditov tako gospodarstvu kot gospodinjstvom je bila v zadnjih petih letih povprečno višja od 12 odstotkov na letni ravni, zdaj pa se je znižala pod štiri odstotke. Potrošniški in hipotekarni krediti gospodinjstvom še naprej rastejo, zdaj so okoli 13 odstotkov na letni ravni, kar je precej manj kot lani, ko je bila rast 20-odstotna. Podjetja dobivajo vse manj kreditov, saj je rast kreditov v gospodarstvu negativna, približno pet odstotkov več kreditov je bilo poplačanih, kot je bilo na novo odobrenih.

Kljub težavam v bančnem sistemu v Indiji verjetno ne bo večje finančne krize ali recesije. Bančni sistem je relativno majhen glede na celotno gospodarstvo, le okoli 55 odstotkov BDP so krediti podjetjem. V Sloveniji je bila ta vrednost skoraj dvakrat višja.

Po poročanju britanskega tednika The Economist večina slabih izhaja iz samo deset velikih podjetij – kar sto milijard evrov nedonosnih posojil pripada tej majhni skupini podjetij. Problem bančnega sistema je veliko preprosteje rešiti s slabimi bankami ali neposredno pomočjo države kot s sistematično prezadolženostjo velike večine podjetij.

Tudi potrošnja je še vedno stabilna kljub presenetljivi odločitvi vlade novembra lani, da bo ukinila bankovce z visokimi vrednostmi. To je povzročilo kratkoročno paniko, hujših posledic pa vsaj za zdaj ni na vidiku. Kazalniki počutja med potrošniki se še izboljšujejo, kar kaže na splošni optimizem med njimi.

Optimizem je prisoten tudi na borzah, kjer so cene delnic tik pod rekordnimi vrednostmi, ki so jih dosegle pred dvema letoma. Kljub temu je smiselno biti previden pri investiranju v Indijo, saj tveganje bančnega sistema ni zanemarljivo, delnice pa niti niso podcenjene glede na njihovo poslovanje.