Iz Swifta so izključene le nekatere ruske banke

Pred ruskim napadom na Ukrajino so ZDA, EU in nekatere druge zahodne države zagrozile, da bodo Rusijo odrezale od Swifta, svetovnega sistema obveščanja o finančnih transakcijah med bankami, borzami, borznoposredniškimi hišami in drugimi akterji na finančnih trgih. Zdaj je to (delno) postala realnost.

Nekatere ruske banke ne bodo mogle uporabljati Swifta, so v skupni izjavi prejšnji konec tedna zapisali EU, Združeno kraljestvo, ZDA in Kanada. Ta ukrep je (zaenkrat) v veljavi le za nekatere ruske banke. Velika Britanija se je zavzemala za to, da se Rusiji popolno prepreči uporaba Swifta, medtem ko temu nasprotujejo nekatere države EU, predvsem Nemčija in Italija, ki sta močno odvisni od uvoza ruskega plina. Poleg tega številna ruska podjetja dolgujejo nemškim in drugim izvoznikom v Rusijo, zato bi bil popoln izgon Rusije iz Swifta kontraproduktiven.

Napad na Ukrajino in sankcije proti Rusiji: Igra brez zmagovalca

Swift smo nekoč povezovali z Jonathanom Swiftom, irskim pisateljem iz 17. in prve polovice 18. stoletja, avtorjem znamenite knjige Gulliverjeva potovanja, ki je bila večkrat izdana v slovenskem prevodu. V zadnjih desetletjih je Swift izraz, s katerim se soočajo tisti, ki plačujejo račune zunaj svoje države. Če mi na primer želi nekdo, ki živi v Sloveniji, plačati znesek na račun v avstrijski banki, mora poleg mojega imena vnesti še dva niza številk/črk. Eno je alfanumerična koda IBAN (International Bank Account Number, mednarodna številka bančnega računa), katere prvi dve črki predstavljata okrajšavo države, v tem primeru AT za Avstrijo, nato sledita dve kontrolni števki, ki ji sledi do 30 alfanumeričnih znakov, številk in črk, ki so specifične za banko in račun na njej.

Drugi niz črk, ki jih je treba vnesti pri mednarodnih bančnih transakcijah, je tako imenovana koda SWIFT, ki se uporablja kot sinonim za BIC (Bank International Code, mednarodna bančna koda). Koda SWIFT/BIC je niz črk, ki služijo preverjanju identitete finančne institucije v drugi državi. Ta koda ima najmanj osem in največ 11 črk: prve štiri so okrajšava banke, peta in šesta črka sta okrajšava države (kot prvi dve črki kode IBAN), medtem ko sta sedma in osma črka lokacijski del kode. Če ima BIC še deveto, deseto in enajsto črko, je to oznaka za podružnico banke, v kateri je račun.

Ruski rubelj in ameriški dolar. Foto: Maxim Shemetov/Reuters

Velika organizacija s sedežem v majhnem belgijskem mestu

Swift ali SWIFT je pravzaprav okrajšava angleškega imena Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication, organizacije, ustanovljene leta 1973. Ustanovljena je bila kot kooperativna družba v lasti več bank, ki so jo ustanovile z namenom vzpostavitve in upravljanja varnega telekomunikacijskega omrežja za informacije o finančnih transakcij. Sedež družbe se nahaja v majhnem mestu La Hulpe, približno 20 kilometrov južno od Bruslja. V Swiftu pravijo, da sistem služi zanesljivemu, hitremu in varnemu obveščanju partnerjev o transakcijah. Partnerje predstavlja več kot 11.000 bank, borz in drugih finančnih institucij in podjetij iz več kot 200 držav. Swift ima tri operativne centre - na Nizozemskem, v ZDA in Švici, en komandno-kontrolni center v Hongkongu ter tudi svoje pisarne v 26 državah na petih celinah (ena od pisarn je v Moskvi).

Ameriške tajne službe prisluškujejo Swiftu, so leta 2006 poročali številni mediji. Po tem je Swift izboljšal svojo omrežno arhitekturo. Mediji so poročali tudi o nekaterih primerih kraje denarja prek Swifta; iz Ekvadorja, Ukrajine in Bangladeša. Leta 2016 so hekerji, domnevno iz Severne Koreje, centralni banki Bangladeša ukradli 81 milijonov ameriških dolarjev.

Potni list katere države je najmočnejši na svetu?

Zakonsko varne plačilne transakcije prek državnih meja so danes možne praktično le prek Swifta. S pomočjo Swifta se po svetu vsak dan nakaže več tisoč milijard evrov, dolarjev in drugih valut. »Naša vizija ni le svet, v katerem so plačila zanesljiva, ampak tudi trenutna,« poudarjajo v Swiftu. Treba je omeniti, da Swift ne vodi računov svojih poslovnih partnerjev, z denarjem sploh ne upravlja, temveč le posreduje njihova sporočila (na stotine različnih vrst) o plačilih, transakcijah z vrednostnimi papirji, akreditivi ipd.

Po sprožitvi finančne transakcije s sporočilom prek Swifta se plačilo izvede prek plačilnega sistema in korespondenčnih računov, ki jih imajo sodelujoče banke med seboj. Na evroobmočju je na primer prisoten lasten plačni sistem, poimenovan TARGET2 (Trans-European Automated Real-time Gross Settlement Express Transfer System, vseevropski avtomatiziran sistem hitrih prenosov bruto poravnav v realnem času), ki je odprt tudi za druge države, ki ne plačujejo z evrom.

Doslej je bila iz Swifta popolnoma odstranjena samo ena država. To je bil Iran. Izključen je bil zaradi programa razvoja jedrske tehnologije v smeri jedrskega orožja. V obdobju 2012-2016 je bilo Iranu popolnoma prepovedano uporabljati Swift. Po uvedbi te (in drugih) sankcij se je obseg iranske zunanje trgovine močno zmanjšal, po nekaterih ocenah za približno tretjino.

Je bogatašem dovoljeno dirkati po nemških cestah?