Investirajte modro – upoštevajte svoj človeški kapital

Človeški kapital ni nič drugega kot sedanja vrednost vseh plač, ki jih bo posameznik zaslužil med delovno dobo. Drugače povedano, z vsako prejeto plačo se človeški kapital posameznika zniža, ker se pretvori v finančni kapital. Zato je zadnji v trenutku prve zaposlitve posameznika navadno na najnižji ravni, človeški kapital pa na najvišji. Vendar ob predpostavki, da zaposleni med delovno dobo varčuje in investira, vrednost finančnega kapitala pa se povečuje hitreje od upadanja človeškega kapitala, se celotno premoženje vlagatelja povečuje vse do njegove upokojitve.

Zaposlitev kot delniška ali obvezniška naložba?

"Ne nosi vseh jajc v isti košari."

Kratek odgovor se glasi, če imate stabilen dohodek, je vaša zaposlitev »obvezniška naložba«, nihajen dohodek pa predstavlja »delniško naložbo«. Bolj nazorno povedano, pa se zaslužek nepremičninskega agenta ali zavarovalnega zastopnika giblje glede na realizirano prodajo, zato je njuna zaposlitev opredeljena kot delniška naložba. Po drug strani pa plača, denimo, učitelja ali knjižničarja ne niha, zato je njuna zaposlitev podobnejša obvezniški naložbi. Ker ni priporočljivo, da se dohodek posameznika in njegovo finančno premoženje gibljeta v popolnoma enaki smeri (pregovor: Ne nosi vseh jajc v isti košari), lahko nekdo z »obvezniško« zaposlitvijo sprejema višje naložbeno tveganje kot drug z »delniško«. Torej, če je vaš odgovor na postavljeno vprašanje obvezniška naložba, vam priporočamo, da večji delež finančnega premoženja razporedite med bolj tvegane – delniške naložbe, v nasprotnem primeru pa med nizko tvegane obvezniške naložbe.

Vloga človeškega kapitala pri alokaciji finančnega portfelja

Večjo izgubo zabeleži starejši vlagatelj.

V celotnem premoženju mladega vlagatelja prevladuje delež človeškega kapitala, zato ta praviloma lahko sprejema višje naložbeno tveganje kot starejši vlagatelj z večjim deležem finančnega kapitala. Ob korekciji na finančnih trgih zaradi različnega razmerja v sestavi celotnega premoženja večjo izgubo zabeleži starejši vlagatelj. Drugi pomembnejši argument pa je mladost vlagatelja, saj z dodatnim delom ter daljšim naložbenim horizontom mlad vlagatelj lahko nadomesti morebitne kratkoročne izgube na finančnih trgih, medtem ko nekdo tik pred upokojitvijo te možnosti nima. Iz tega je razvidno tudi najpomembnejše vodilo pri investiranju v sklade življenjskega cikla, ki določa, da se glede na starost vlagatelja prilagaja sestava njegovega portfelja iz bolj tveganih delniških v konservativnejše obvezniške naložbe.

Kako poteka vlaganje v sklade življenjskega cikla?

Vlaganje na podlagi življenjskega cikla se glede na starost vlagatelja razdeli na tri obdobja: v obdobju akumulacije mladi zaposleni, da bi dosegli višje pričakovane donosnosti, vlagajo v pretežno delniške naložbe. Razmerje med obveznicami in delnicami je torej v prid slednjim (dinamični sklad). V obdobju konsolidacije, ko je posameznik bolj oddaljen od prve zaposlitve kot do upokojitve, je zanj primernejši portfelj z nižjim tveganjem. Posledično se v tej fazi posamezniku, na račun delnic, poveča izpostavljenost do obvezniških naložb (uravnoteženi sklad), do trenutka ko zadnjih nekaj let pred njegovo upokojitvijo celoten portfelj sestavljajo obvezniške naložbe (zajamčeni sklad). V zadnjem obdobju predstavlja unovčenje, ko vlagatelj ob upokojitvi kot rento začne koristiti svoje prihranke, privarčevane med delovno aktivno dobo.

Martin Podberšič, upravljavec premoženja, Prva zavarovalnica