IMF: Svetovna rast najnižja v zadnjih desetih letih
Mednarodni denarni sklad že četrtič letos sklestil napoved globalne rasti, tokrat na tri odstotke, slabši obeti pa tudi za Nemčijo, evrodeželo in Slovenijo.
Odpri galerijo
Mednarodni denarni sklad (IMF) je zaradi vse večjih tveganj že četrtič letos sklestil napoved letošnje svetovne gospodarske rasti, tokrat še za 0,2 odstotne točke na vsega tri odstotke.
To je najnižja rast po svetovni finančni krizi leta 2009 in znatno nižja kot v 2017, ko je bila povprečna rast po svetu 3,8-odstotna, izhaja iz svetovnih gospodarskih napovedi (World Economic Outlook), predstavljenih pred začetkom letne skupščine IMF in Svetovne banke v Washingtonu.
Največja grožnja svetovnemu gospodarstvu ostajajo večje geopolitične napetosti in trgovinske in carinske negotovosti, ki vplivajo na znižanje gospodarskih in naložbenih obetov širom sveta. »Ameriško-kitajske trgovinske napetosti bodo po naših predvidevanjih do leta 2020 skupaj znižale svetovni BDP za 0,8 odstotka,« ocenjuje glavna ekonomistka IMF, Indijka Gita Gopinath in hkrati opozarja, da rast po svetu peša tudi zaradi drugih vzrokov, denimo nekatere razvite države pestijo nizka rast produktivnosti in demografske težave.
Znižanje industrijske proizvodnje in obsega svetovne trgovine zdaj krni rast in slabša gospodarske obete tudi v velikih razvijajočih se državah (Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija). Ob tem, ko je na udaru zlasti predelovalna industrija, še posebej avtomobilska je bila tudi rast svetovne trgovine v prvi polovici tega leta skrajno pičla, le enoodstotna. To je najmanj v zadnjih sedmih letih.
Več preberite na Delo.si
To je najnižja rast po svetovni finančni krizi leta 2009 in znatno nižja kot v 2017, ko je bila povprečna rast po svetu 3,8-odstotna, izhaja iz svetovnih gospodarskih napovedi (World Economic Outlook), predstavljenih pred začetkom letne skupščine IMF in Svetovne banke v Washingtonu.
Največja grožnja geopolitične napetosti in carinske negotovosti
Največja grožnja svetovnemu gospodarstvu ostajajo večje geopolitične napetosti in trgovinske in carinske negotovosti, ki vplivajo na znižanje gospodarskih in naložbenih obetov širom sveta. »Ameriško-kitajske trgovinske napetosti bodo po naših predvidevanjih do leta 2020 skupaj znižale svetovni BDP za 0,8 odstotka,« ocenjuje glavna ekonomistka IMF, Indijka Gita Gopinath in hkrati opozarja, da rast po svetu peša tudi zaradi drugih vzrokov, denimo nekatere razvite države pestijo nizka rast produktivnosti in demografske težave.
Znižanje industrijske proizvodnje in obsega svetovne trgovine zdaj krni rast in slabša gospodarske obete tudi v velikih razvijajočih se državah (Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija). Ob tem, ko je na udaru zlasti predelovalna industrija, še posebej avtomobilska je bila tudi rast svetovne trgovine v prvi polovici tega leta skrajno pičla, le enoodstotna. To je najmanj v zadnjih sedmih letih.
Več preberite na Delo.si
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.