Vzpon in propad digitalnih valut centralnih bank
V naslednjih nekaj letih se pričakuje razvoj in vzpon digitalnih valut centralnih bank, ki naj bi bile že obsojene na propad.

Odpri galerijo
Digitalne valute centralnih bank (CBDC). FOTO: Shutterstock
Digitalne valute centralnih bank (CBDC) naj bi v evoluciji denarja izpodrinile uporabo gotovine, torej digitalni evro bo nadomestil klasičnega. Nekateri pa menijo, da bodo sicer CBDC igrale pomembno vlogo v uveljavljanju digitalnega denarja, vendar ne vidijo njihovega obstoja ob brezmejnih kriptovalutah, kot je bitcoin.
Zgodovina kaže, da ljudje spremembe običajno sprejemamo počasi, z nekim prehodnim obdobjem oziroma izboljšano verzijo nečesa, za Bitcoin Magazine pojasnjuje Ammar Naseer. V zgodovini transporta smo najprej imeli konje, ki so nato vlekli kočije in nazadnje smo izumili avtomobile. Kočije so bile vmesni člen med starim in novim. Podobno smo na začetku gledali le fotografije, ki so kasneje postale fotografije v gibanju, toda šele video posnetki so omogočili ogled filmov v kinodvoranah.
Naseer ponazarja, da se danes podobno dogaja z gotovino, ki postaja digitalna [CBDC] in igra zelo pomembno vlogo pri digitalizaciji denarja, toda končna postaja je digitalni brezmejni denar ljudstva – bitcoin, je prepričan. CBDC so torej vmesni člen, tako kot kočije in fotografije v gibanju, ki se še vedno bolj nagibajo k obnavljanju preteklosti, kot ustvarjanju prihodnosti. Lahko bi rekli, da so v hibridnem stanju, saj so le digitalna različica fizične valute in so še vedno vezane na države, njihove meje in na centralne banke.
Pred začetkom digitalizacije denarja se je na podoben način že zgodila evolucija, in sicer smo od plačevanja z zlatom prešli na plačevanje s papirnatimi bankovci, navaja Naseer. Pred začetkom 20. stoletja je bilo obdobje blagovnega denarja, kjer sta prevladovala zlato in srebro, ki sta imela fizično vrednost. Sledilo je obdobje »reprezentativnega« denarja, kjer je vladal zlati standard in je bila vrednost papirnatih bankovcev podprta z zlatom. Od leta 1971 pa zlati standard ne velja več in bankovci imajo vrednost le še zato, ker država tako pravi oziroma ljudstvo v to verjame, čeprav sami po sebi nimajo nikakršne vrednosti.
Po mnenju strokovnjaka pa sedaj doživljamo trend v obratni smeri, vračamo se k digitalnemu reprezentativnemu denarju in sicer s CBDC. V 20. stoletju so bili bankovci vezani na zlato, danes pa so CBDC vezane na fizične valute, gotovino. Tako kot so takrat bankovci za zlato rešili nekaj problemov, denimo lažjo prenosljivost in delitev na manjše dele, tudi CBDC rešuje podobne probleme za gotovino v sodobnem času. Naslednji korak v evoluciji razvoja denarja naj bi bil torej digitalni blagovni denar – digitalni denar, ki ima sam po sebi vrednost, denimo bitcoin.
Pojavlja se vprašanje, zakaj sploh potrebujemo CBDC, če so le digitalna oblika trenutnega monetarnega sistema. Čeprav naj bi olajšale in izboljšale transakcije, bodo še vedno delovale preko trenutnih posrednikov in posledično ohranile določene slabosti, ki jih to prinese, pojasnjuje Naseer. Izpostavlja nekaj ključnih lastnosti CBDC v primerjavi s »pravo inovacijo – bitcoinom«.
CBDC nimajo prave vrednosti, prav tako kot je nima fizična oziroma t. i. fiat valuta, na kateri temeljijo, zato bodo še vedno izpostavljene inflaciji in razvrednotenju ter manipuliranju finančnih ustanov. Velika težava je tudi privatnost in nadzor nad digitalnim denarjem. Gotovina sicer nima spomina, toda pri CBDC bo možno izslediti prav vsako transakcijo, ki jo bo posameznik opravil. Ob takšni sledljivosti denarja se potencialno poveča tudi nadziranje in cenzuriranje ljudstva.
Kako ljudje sprejemamo spremembe?

FOTO: Shutterstock
Naseer ponazarja, da se danes podobno dogaja z gotovino, ki postaja digitalna [CBDC] in igra zelo pomembno vlogo pri digitalizaciji denarja, toda končna postaja je digitalni brezmejni denar ljudstva – bitcoin, je prepričan. CBDC so torej vmesni člen, tako kot kočije in fotografije v gibanju, ki se še vedno bolj nagibajo k obnavljanju preteklosti, kot ustvarjanju prihodnosti. Lahko bi rekli, da so v hibridnem stanju, saj so le digitalna različica fizične valute in so še vedno vezane na države, njihove meje in na centralne banke.
Vloga CBDC v evoluciji denarja
Pred začetkom digitalizacije denarja se je na podoben način že zgodila evolucija, in sicer smo od plačevanja z zlatom prešli na plačevanje s papirnatimi bankovci, navaja Naseer. Pred začetkom 20. stoletja je bilo obdobje blagovnega denarja, kjer sta prevladovala zlato in srebro, ki sta imela fizično vrednost. Sledilo je obdobje »reprezentativnega« denarja, kjer je vladal zlati standard in je bila vrednost papirnatih bankovcev podprta z zlatom. Od leta 1971 pa zlati standard ne velja več in bankovci imajo vrednost le še zato, ker država tako pravi oziroma ljudstvo v to verjame, čeprav sami po sebi nimajo nikakršne vrednosti.

Foto: Reuters
CBDC je le digitalizacija trenutnega sistema in ne inovacija
Pojavlja se vprašanje, zakaj sploh potrebujemo CBDC, če so le digitalna oblika trenutnega monetarnega sistema. Čeprav naj bi olajšale in izboljšale transakcije, bodo še vedno delovale preko trenutnih posrednikov in posledično ohranile določene slabosti, ki jih to prinese, pojasnjuje Naseer. Izpostavlja nekaj ključnih lastnosti CBDC v primerjavi s »pravo inovacijo – bitcoinom«.
CBDC nimajo prave vrednosti, prav tako kot je nima fizična oziroma t. i. fiat valuta, na kateri temeljijo, zato bodo še vedno izpostavljene inflaciji in razvrednotenju ter manipuliranju finančnih ustanov. Velika težava je tudi privatnost in nadzor nad digitalnim denarjem. Gotovina sicer nima spomina, toda pri CBDC bo možno izslediti prav vsako transakcijo, ki jo bo posameznik opravil. Ob takšni sledljivosti denarja se potencialno poveča tudi nadziranje in cenzuriranje ljudstva.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.
Zadnje novice
Ne spreglejte
Vstopamo v novo dobo varčevanja? Ta banka ponuja depozit z obrestmi vnaprej
AKTUALNO
Moj spletni priročnik – nepogrešljiv vir informacij za podjetnike
AKTUALNO
»Če v tej panogi ne delate s srcem, potem raje ne začnite«
AKTUALNO
Indija postaja tretje gospodarstvo sveta. Kako se z njo primerja Slovenija?
AKTUALNO