Generacija Z želi finančno neodvisnost, a so jim vrednote pomembnejše

Mastercard je objavil rezultate nove raziskave v državah Srednje in Vzhodne Evrope glede stališč in vedenj generacije Z, najmlajše skupine potrošnikov, ki ustvarja prihodnje tržne trende. V 11 državah, med njimi tudi v Sloveniji, kjer je raziskava potekala, osebe v starosti med 18 do 24 let predstavljajo 7,2 odstotka prebivalstva (okoli 11,5 milijona ljudi) in njihov pomen za gospodarstvo narašča.
 
Nova raziskava podjetja Mastercard razkriva, da mladi kljub svoji globoki vpletenosti v svet digitalnih tehnologij, najbolj cenijo odnose in neposredne stike. Pripadniki te generacije naslavljajo tudi družbene in okoljske izzive in podobno pričakujejo tudi od blagovnih znamk. Ti vedno povezani in pametni kupci pričakujejo, da bodo nakupi in finančne storitve hitre in priročne. So zelo naklonjeni spletnemu nakupovanju in navdušeni nad mobilnimi brezstičnimi plačili kot tudi mobilnim bančništvom.
 
Raziskava podjetja Mastercard nam odkriva generacijo, ki se finančno najbolj zanaša na svoje starše, vendar skuša diverzificirati vire svojih dohodkov. Povprečni mesečni prihodek predstavnika generacije Z iz držav Srednje in Vzhodne Evrope znaša 450 EUR, mesečni prihodek slovenskega predstavnika pa je nekoliko višji, in sicer znaša 702 EUR, kjer za skoraj vsakega petega (20 %) starši še vedno predstavljajo poglaviten vir sredstev, medtem ko ima 11 odstotkov zaposlitev s krajšim, 23 odstotkov pa s polnim delovnim časom. Počutijo se odvisne od staršev in njihova prednostna naloga v bližnji prihodnosti je doseči finančno neodvisnost. Njihovi glavni cilji so tako zaključiti izobraževanje, pridobiti prve poklicne izkušnje in se preseliti na svoje. V prihodnosti evropski predstavniki generacije želijo zaslužiti med 2000 in 3000 evrov na mesec – dovolj da si lahko ustvarijo družino, da privarčujejo za stanovanje in dopust ali občasno potovanje.
 

Ljudje in vrednote pomembnejše od denarja

Čeprav je denar pomemben, pripadniki generacije Z najbolj cenijo odnose z drugimi. Več kot polovica slovenske generacije (55 %) kot tudi celotne gen Z generacije (51 %), se strinja, da so v življenju pomembnejše stvari kot denar in kot svoje najpomembnejše vrednote izpostavljajo družino (65 %), zdravje (63 %), prijatelje (53 %) in partnerje (42 %). V nasprotju s splošnim mnenjem o tej generaciji, menijo, da nič ne more nadomestiti stikov v živo in 65 odstotkov želi prosti čas preživljati v družbi (zlasti s prijatelji), s čimer se strinja celotna generacija (64 %).
 
Njihovo spoštovanje teh visokoletečih vrednot se kaže tudi v skrbi za družbena in okoljska vprašanja. Skoraj polovica vseh anketirancev v tej raziskavi podjetja Mastercard (45 %) donira sredstva različnim fundacijam in nevladnim organizacijam, kamor donira 44 odstotkov slovenskih predstavnikov. 34 odstotkov mladih iz držav Srednje in Vzhodne Evrope jih je vključenih v prostovoljstvo, v Sloveniji pa se odstotek nekoliko zviša, na 39 odstotkov. Ko razmišljajo o prihodnosti, kot eno izmed najpomembnejših tem izpostavljajo stanje našega planeta (40 %), v primerjavi s slovenskimi predstavniki pa to izpostavlja kar 46 odstotkov mladih.  
 
»Mladi kot pravi idealisti prevzemajo odgovornost za oblikovanje prihodnosti, pri čemer kot pomembne izpostavljajo trenutne okoljske in družbene izzive in zato pričakujejo, da bodo na tem področju aktivna tudi podjetja. Raziskava podjetja Mastercard je pokazala, da generacija Z ceni trajnostna podjetja in da nima zadržkov pred doniranjem. Pri tem jim pomagamo s projekti in iniciativami, ki nudijo posebna doživetja,« je dejal Aleš Petejan, vodja marketinga Mastercard Slovenija.

Pametni kupci in popolnoma digitalni

 
Prva generacija, rojena v dobi vseprisotne dostopnosti spleta, je neločljivo povezana z digitalnim svetom. So redni uporabniki družbenih omrežij, na katerih berejo novice, komunicirajo s prijatelji in sledijo svojim strastem. Mladi slovenski predstavniki so najbolj aktivni na Youtubu (88 %), Instagramu (82 %) in Facebooku (77 %). Kar 68 odstotkov sodelujočih iz Slovenije, v celotni raziskavi 70 odstotkov, družbene medije uporablja kot glavni vir informacij in navdiha. 73 odstotkov vseh predstavnikov s svojimi prijatelji komunicira vsakodevno s pomočjo aplikacij za pošiljanje sporočil, v Sloveniji pa je takšnih 66 odstotkov. Vsaj enkrat na teden slovenski predstavniki uživajo v digitalni zabavi, in sicer pretakanju glasbe (86 %), filmih (66 %) ali igranju video iger (58 %).
 
Za to tehnično napredno in vedno povezano generacijo elektronsko poslovanje predstavlja naravno okolje – 76 odstotkov jih kupuje prek spleta vsaj enkrat na mesec, v Sloveniji pa 69 odstotkov, kateri kupujejo predvsem oblačila (62 %), hrano (44 %) ali izdelke za lepoto in nego (41 %). Hkrati so tudi cenovno ozaveščeni in ljubitelji promocij. 75 odstotkov jih pravi, da pred odločitvijo za nakup vedno preverijo ponudbo različnih trgovcev. 81 odstotkov pa pred nakupom pogleda, ali je izdelek na voljo po promocijski ceni pri drugem dobavitelju, kjer je odstotek pri vseh predstavnikih iz držav Srednje in Vzhodne Evrope malo manjši, in sicer 77 odstotkov.
 

Gladka uporabniška izkušnja je nujnega pomena

Ob spletnem nakupovanju so kot svoje prevzeli tudi digitalno plačevanje, a njihove najbolj priljubljene oblike le-tega se med državami razlikujejo. V Sloveniji 27 odstotkov uporabnikov za spletno nakupovanje uporablja debetno kartico. Kar 36 odstotkov pa za spletna plačila uporablja kreditno kartico.

»Generacija Z priročnost tehnologije, ki je na voljo, jemlje kot samoumevno. Blagovne znamke, ki želijo uspeti v njihovem digitalnem svetu, morajo nuditi enostavnost uporabe, hitrost in nemoteno izkušnjo, in, če se la da, vse to ponuditi na pametnem telefonu. Pri tem morajo ponuditi nakupovanje, plačila, financiranje in druge vrste storitev. Upoštevati želje generacije Z je vsekakor pametno, saj predstavljajo prevladujoče tržne trende prihodnosti,« je dodal Petejan.
 

Brezstično = mobilno

Pri fizičnem nakupovanju mladi najraje izberejo brezgotovinsko plačevanje, ki ponuja udobje in hitrost. 70 odstotkov slovenskih predstavnikov, v primerjavi z 80 odstotkov vseh vprašanih v raziskavi podjetja Mastercard, plačuje s kartico, 56 odstotkov Slovencev in 61 odstotkov vseh anketirancev, pa jo uporablja pogosteje kot gotovino.  Ena glavnih ovir pri plačevanju s kartico je pomanjkanje POS terminalov v prodajalnah, saj kar 32 odstotkov mladih Slovencev meni, da plačila s karticami še vedno sprejema premalo lokacij.
 
Obenem hitro narašča priljubljenost brezstičnosti, saj 67 odstotkov slovenskih pripadnikov generacije Z to metodo že uporablja, 21 odstotkov pa to načrtuje v prihodnosti. Čeprav so brezstična plačila že zelo priljubljena v nekaterih državah v regiji, kot je Slovenija, so v ostalih šele na začetku svoje poti (Bolgarija - 19 %, Srbija - 32 %, Grčija - 36 %).
 
Generacija Z želi obenem plačevati s svojo mobilno napravo in mobilna brezstična plačila omogoča prav tehnologija tokenizacije podjetja Mastercard. 38 odstotkov iz celotne CEE regije brezstično plačuje s svojim mobilnim telefonom, v Sloveniji je teh le 18 odstotkov mladih, 36 odstotkov pa jih to želi v prihodnosti, v Sloveniji pa 41 odstotkov.

Bančništvo z aplikacijo

Mlada generacija poleg nakupovanja ali drugih storitev prav tako z veseljem uporablja digitalne rešitve v bančništvu. 82 odstotkov sodelujočih iz celotne regije je dejalo, da ima odprt bančni račun, v Sloveniji pa ga ima kar 92 odstotkov. Od teh 35 odstotkov slovenskih predstavnikov uporablja NLB banko. Mobilne bančne aplikacije so obenem zelo priljubljene med vsemi člani te generacije. Dobra mobilna aplikacija mladim Slovencem predstavlja enega od najpomembnejših dejavnikov pri izbiri finančne institucije (23  %), kjer ji družbo delajo še ugled (36  %), raven storitev za stranke (29  %) in ponudba (26  %).
 
_____________

O raziskavi
Kvalitativna in kvantitativna raziskava Kantar po naročilu podjetja Mastercard je bila izvedena marca in aprila 2021. Kvantitativna anketa CAWI na vzorcu 6,600 anketirancev, starih med 18 in 24 let, je zajela naslednjih 11 držav: Slovenijo, Avstrijo, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Grčijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Srbijo in Ukrajino. V kvalitativnem delu se je več kot 140 mladih prebivalcev Srednje in Vzhodne Evrope udeležilo sedemdnevne spletne platforme, kjer so razpravljali o številnih temah, povezanih z njihovim vsakdanjim življenjem in financami.