Hongkong zamenjuje Švico, Kitajska prehiteva ZDA

Najnovejše poročilo družbe Boston Consulting Group (BCG) kaže, da je pod vplivom uspešnega poslovanja borz in varčevanja gospodinjstev med pandemijo covida-19 globalno finančno premoženje leta 2020 naraslo za 8,3 odstotka in doseglo novo najvišjo vrednost.
 
Takšna sprememba je v popolnem nasprotju z vplivom nedavnih svetovnih kriz: med krizo drugorazrednih hipotekarnih posojil leta 2008 je globalno finančno premoženje upadlo za 7,8 odstotka, po poku internetnega balona leta 2002 pa je stagniralo.
 
Finančno premoženje Slovencev se je lani v primerjavi z  letom 2019 povečalo za 7 odstotkov, kar je manj od 12-odstotne rasti v regiji Vzhodne Evrope, ki zajema tudi Baltik in Rusijo, a več od 4-odstotne rasti v Zahodni Evropi, je razvidno iz nedavno objavljenega poročila o globalnem premoženju Global Wealth Report.
 
»Porazdelitev finančnega premoženja v Sloveniji je podobna tisti v drugih vzhodnoevropskih državah: približno 45 odstotkov premoženja je v lasti gospodinjstev z manj kot 250.000 dolarjev,« je povedala Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v BCG. Ultra bogati, katerih finančno premoženje presega 100 milijonov dolarjev, imajo v Sloveniji manjši delež celotnega finančnega premoženja (25 odstotkov) kot drugje v Vzhodni Evropi. »Pomembno je omeniti, da so srednje premožni segmenti, ki imajo med 250.000 in 100 milijonov dolarjev finančnega premoženja v Sloveniji nekoliko močnejši kot v drugih vzhodnoevropskih državah,« je še dodala.
 
Denarna sredstva in vloge slovenskih gospodinjstev so še vedno precej višje od svetovnih trendov, vendar podatki kažejo, da so v skladu z vzhodnoevropskimi številkami. Pomen dolgoročnih prihrankov, kot so življenjska zavarovanja in pokojninsko varčevanje, se počasi zmanjšuje, medtem ko neposredne kapitalske naložbe nekoliko naraščajo. Državnih obveznic - neposrednega financiranja državnega dolga s strani gospodinjstev - na slovenskem trgu skorajda ni.
 
Poročilo z naslovom Globalno bogastvo 2021: Ko stranke prevzamejo vodilno vlogo (Global Wealth 2021: When Clients Take the Lead) razkriva, da se je lani veliko strank upravljavcev premoženja v želji po večji donosnosti preusmerilo v alternativne naložbe in se oddaljilo od dolžniških vrednostnih papirjev z nizkimi donosi. V skladu s tem trendom je vrednost lastništva nepremičnin dosegla rekordnih 2350 milijard dolarjev. Kljub temu bo v Aziji, ki ima največjo koncentracijo premoženja v opredmetenih sredstvih (84 bilijonov dolarjev, 64 odstotkov celotne regije), rast finančnih sredstev v prihodnjih letih presegla rast opredmetenega premoženja (7,9 odstotka v primerjavi s 6,7 odstotka). Azijski investicijski skladi, razen Japonske, bodo postali najhitreje rastoči razred finančnih sredstev s predvideno skupno letno stopnjo rasti (CAGR) 11,6 odstotka do leta 2025.
 

Hongkong zamenjuje Švico

 
Poročilo še navaja, da bodo Severna Amerika, Azija (razen Japonske) in Zahodna Evropa vodilne svetovne ustvarjalke finančnega premoženja, saj bodo do leta 2025 ustvarile 87 odstotkov nove rasti finančnega premoženja. BCG napoveduje, da bo zaradi izjemne finančne rasti Hongkong do leta 2023 zamenjal Švico na mestu vodilnega na trgu upravljanja čezmejnega premoženja.

V Sloveniji je bila v zadnjih 20 letih rast finančnega premoženja v skladu s svetovnimi povprečji, a je zaostajala za vzhodnoevropskimi trendi rasti. BCG napoveduje, da bo finančno premoženje Slovencev v prihodnjih petih letih raslo nekoliko hitreje od svetovnega povprečja, a vseeno nekoliko počasneje kot v Vzhodni Evropi. Pričakuje se, da se bo do leta 2025 v Sloveniji delež tistih, ki imajo med 20 in več kot 100 milijoni dolarjev, povečal, medtem ko naj bi delež premoženja tistih, ki imajo v lasti manj kot 250.000 dolarjev, upadel iz sedanjih 45 odstotkov na 43 odstotkov celotnega finančnega premoženja.
 

Kitajska prehiteva ZDA

 
Kategorija 'ultra' bogatih - to so posamezniki, katerih osebno bogastvo presega 100 milijonov dolarjev - se je leta 2020 razširila, saj se je 60.000-članskemu zboru pridružilo 6000 novih ljudi. Kategorija od leta 2015 beleži 9 odstotkov medletno rast, njeni člani pa imajo 22 milijard dolarjev naložbenega premoženja, kar predstavlja 15 odstotkov globalnega naložbenega premoženja.
 
Po poročanju družbe BCG je Kitajska na poti, da do konca desetletja prehiti ZDA kot državo z največjo koncentracijo ultra bogatih. Če se bo naložbeno bogastvo tam še naprej povečevalo po trenutni 13 odstotkov letni stopnji, bo na Kitajska do leta 2029 10,4 bilijonov dolarjev premoženja ultra bogatih, kar je več kot kjerkoli drugje. Le malenkost bodo zaostajale ZDA s predvidenimi 9,9 bilijoni dolarjev.
  
Z vzponom naslednje generacije se spreminja tudi podoba ultra bogatih. Posamezniki, stari med 20 in 50 let, gledajo širše, so bolj naklonjeni tveganju in pogosto želijo ob solidnih donosih svoje premoženje izkoristiti za pozitiven družbeni vpliv. Mnogi upravljavci premoženja še niso pripravljeni na nove ultra bogate.
 
Trgi z visoko rastjo predstavljajo veliko priložnost, vendar morajo upravljavci premoženja razviti resnično razumevanje lokalnih razlik in tudi ključnih demografskih sprememb. Na primer, ženske zdaj predstavljajo 12 % ultra bogatih, večina jih živi v ZDA, Nemčiji in na Kitajskem. Tudi segment naslednje generacije bo vplivna gonilna sila rasti v naslednjem desetletju. Ne glede na to, ali gre za stranke s preprostimi potrebami ali za stranko z izjemno visoko vrednostjo, morajo upravitelji ponuditi prilagojene storitve, da bodo učinkovito zajeli naslednji val rasti.