FED v precepu – dvigniti ali ne, to je zdaj vprašanje …

Na začetku decembra morajo sprejeti odločitev, ali bodo temeljno obrestno mero pustili nespremenjeno ali jo bodo zvišali, kot pričakujejo mnogi.

Centralne banke po svetu so v času globalne finančne krize znižale temeljne obrestne mere, da bi spodbudile gospodarstvo – nižje obresti pomenijo nižje stroške odplačevanja dolgov zadolženih podjetij in gospodinjstev ter cenejše kredite za nezadolžene. Ameriška centralna banka (FED), ki jo je takrat vodil Ben Bernanke, se je na krizo odzvala najhitreje in najmočneje – obrestne mere so znižali na nič odstotkov, hkrati pa so močno pomagali bančnemu sistemu z odkupom obveznic, tako državnih kot tudi tistih, kritih s hipotekarnimi krediti.

Ne gre vedno vse po pričakovanjih

Po sedmih letih gospodarskega okrevanja in rasti so lani decembra prvič zvišali obrestne mere. S 0,25 odstotka na še vedno nizkih 0,5 odstotka. Pričakovanja trgov in tudi napovedi centralnih bankirjev so bila, da se bosta letos zgodila vsaj še dva dviga, kar pa se očitno ni uresničilo.

Da se centralna banka odloči za zvišanje obrestnih mer, mora biti stanje v gospodarstvu dovolj dobro. Evropska centralna banka (ECB) spremlja predvsem inflacijo in poskuša s svojimi ukrepi stabilizirati rast cen življenjskih potrebščin, medtem ko se ameriška FED ozira hkrati na inflacijo in stanje na trgu dela.

Med najhujšo krizo leta 2008 je ECB naredila napako, da je zaradi skoka inflacije po visoki rasti cen nafte zvišala obrestne mere. Ko so ugotovili, da skupnemu evropskemu gospodarstvu bolj grozi deflacija kot visoka inflacija, so obrestne mere hitro znižali, pozneje pa začeli odkupovati obveznice, da bi še bolj znižali stroške zadolževanja za evropska podjetja in gospodinjstva.

Stanje v ameriškem gospodarstvu je že nekaj četrtletij dovolj dobro, da bi FED lahko zvišal obrestne mere. Ker se je vmes zgodilo več pretresov na borzah, so nadaljnje dvige raje preložili v prihodnost. Zdaj imajo člani odbora centralne banke, ki odločajo o tem, kakšna bo temeljna obrestna mera in preostala monetarna politika, pred seboj še večji vir negotovosti in tveganja. Za novo negotovost je poskrbel tudi novi predsednik ZDA Donald Trump.

Pexels

Trgi nikakor niso pričakovali Trumpove zmage, kar je bilo mogoče opaziti tudi v odzivu borznih trgovcev, ki so prodajali vse, kar se je dalo prodati, in to takoj ko je postalo jasno, kdo bo zmagovalec najtesnejših rezultatov v zgodovini ameriških volitev. Presenetljivo hitro se je nato stanje na borzah umirilo. Vrednosti delniških indeksov, ki so bili še uro pred tem močno v rdečem območju, so začeli hitro rasti in na koncu trgovalnega dne končali v pozitivnem območju.

Trump je v svoji kampanji in tudi v komentarjih po dobljenih volitvah večkrat omenil svoje načrte, kako spodbuditi gospodarsko rast. Ti vključujejo velik fiskalni stimulus in znižanje davka na dobičke podjetij. Na tisoče milijard dolarjev investicij v infrastrukturo in druge projekte bo gotovo spodbudilo gospodarsko aktivnost v času, ko so podjetja že močno zadolžena, novi dolgovi pa niso usmerjeni v širitev poslovanja, ampak predvsem v odkupe lastnih delnic in izplačevanje dividend.

Trump je s tema dvema napovedanima ukrepoma močno olajšal delo FED, na katero je padlo breme spodbujanja gospodarske rasti v zadnjih letih, ko je državna potrošnja nižala rast BDP. Tako velike investicije, financirane s proračunskim primanjkljajem, bodo zvišale dobičke podjetij in mogoče celo spodbudile potrošnjo. Prav to so sanje predsednika ECB Maria Draghija, ki je že večkrat pozval evropske voditelje, naj mu pomagajo pri spodbujanju gospodarske rasti z večjo državno potrošnjo oziroma vsaj z manjšim zategovanjem pasu.

Pričakovanja večjega deficita so močno zamajala obvezniške trge, kjer so zahtevani donosi hitro poskočili. Prav tako so se povečala tudi pričakovanja o inflaciji v prihodnjih letih. To pa je učinek, ki ga Mario Draghi močno zavida Janet Yellen.

Ukrep, ki lahko zamaje globalno trgovino

FED je po drugi strani v zelo neprijetnem položaju, saj je ena izmed obljub nestanovitnega Trumpa tudi to, da bi ocarinil ves uvoz s Kitajske. To bi zelo negativno vplivalo na ameriško gospodarstvo. Ameriški potrošniki so imeli v zadnjem desetletju ogromne popuste na svoje nakupe prav zaradi Kitajcev, ki so svoje produkte izdelovali poceni zaradi poceni delovne sile, hkrati pa so svojo valuto vezali na dolar, kar je še dodatno pocenilo njihove produkte. Oboji so od tega imeli veliko: Američani so z nakupi cenejših produktov lahko privarčevali več ali pa potrošili na drugih produktih in storitvah, Kitajci pa so doživeli eno največjih gospodarskih razcvetov prav zaradi izvoza v ZDA.

V primeru trgovinske vojne, ki bi nastala zaradi novih uvoznih dajatev na kitajske izdelke v ZDA, bi posledice čutila globalna trgovina. Hkrati bi ameriške potrošnike doletelo veliko zvišanje cen, kar bi zmanjšalo povpraševanje po preostalih produktih in storitvah. Tega pa si v centralni banki ne želijo.

Ali bo FED decembra z Janet Yellen na čelu res zvišala temeljno obrestno mero, je težko napovedati prav zaradi dvoreznega meča z imenom Donald Trump. Za zdaj trgi pričakujejo dvig, vendar so se ti, kot to kaže preteklost, že večkrat zmotili pri takšnih napovedih.