ECB je potrdila ukinitev finančnih spodbud v tretjem četrtletju
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na zasedanju v četrtek, 14. aprila, ohranil naravnanost politike ECB večinoma nespremenjeno in vztrajal pri načrtih za počasno ukinjanje izrednih spodbud. Zaskrbljenost zaradi rekordno visoke inflacije v evroobmočju je namreč prevladala nad zaskrbljenostjo zaradi krize, povezane z vojno.
ECB, ki sicer spada med najbolj previdne centralne banke na svetu, močno zaostaja za skoraj vsemi svojimi pomembnejšimi vrstnicami, od katerih so številne že lani začele zviševati obrestne mere. Samo v zadnjih dveh dneh so centralne banke Kanade, Južne Koreje in Nove Zelandije zvišale stroške zadolževanja. Ameriška centralna banka (Fed) je obrestne mere prav tako že zvišala, v prihodnjih dveh letih pa naj bi to storila še najmanj osemkrat.
Počasi in previdno naprej
ECB sicer že več mesecev zmanjšuje hitrost tiskanja denarja, vendar je na včerajšnjem zasedanju le začrtala ohlapen načrt za umikanje finančne podpore, pri čemer poudarja prožnost, saj bi lahko konflikt v Ukrajini in v nebo vpijoče cene energije nenadoma spremenili obete. ECB je tako potrdila svoje prejšnje smernice in pojasnila, da namerava v tem četrtletju zmanjšati nakupe obveznic, splošno znane kot kvantitativno sproščanje, nato pa jih nekje v tretjem četrtletju končati.
Predsednica ECB Christine Lagarde je po navedbah Reutersa dejala, da se lahko nakupi sredstev končajo kadar koli v tretjem četrtletju, in vztrajala, da ni jasnega časovnega okvira, kdaj se bodo obrestne mere začele zviševati. Dodala je, da se to lahko zgodi nekaj tednov ali celo več mesecev po koncu ukinitve kvantitativnega sproščanja.
»Svet ECB je ocenil, da podatki, ki so prispeli od njihove zadnje seje, krepijo njihovo pričakovanje, da bi bilo treba neto nakupe sredstev v okviru programa APP [program nakupa sredstev] končati v tretjem četrtletju,« je v izjavi zapisala ECB. Mesečni neto nakupi v okviru programa APP bodo tako ostali takšni, kot je ECB napovedal marca: aprila bodo znašali 40 milijard evrov, maja 30 milijard evrov, junija pa 20 milijard evrov, povzema Slovenska tiskovna agencija (STA).
Kot smo že omenili, ECB sicer spada med najbolj previdne centralne banke na svetu in močno zaostaja za 'konkurenco', ki večinoma že zvišuje obrestne mere. »Vse prilagoditve ključnih obrestnih mer ECB bodo izvedene nekaj časa po koncu neto nakupov Sveta ECB v okviru programa APP in bodo postopne,« je pojasnila ECB.
Inflacija naj bi se še zviševala
ECB je od leta 2015 odkupila za skoraj 5000 milijard evrov javnega in zasebnega dolga, vse z namenom, da bi ponovno spodbudila inflacijo, ki po dolžniški krizi v regiji že več let ne dosega 2-odstotnega cilja banke. Vendar se je inflacija v zadnjih mesecih nepričakovano zvišala, zaradi česar so oblikovalci politik v dilemi, saj poskušajo uskladiti dve nasprotujoči si gospodarski sili.
Pred zasedanjem so številni konservativni oblikovalci politik, med njimi guvernerji centralnih bank Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Belgije, zagovarjali zvišanje obrestnih mer, saj so bili zaskrbljeni, da bi se visoka inflacija lahko zadržala predolgo. Finančni trgi pa zdaj menijo, da bo ECB letos skupaj zvišala depozitno obrestno mero, ki je trenutno negativna za pol odstotka, za 0,7 odstotka, čeprav nihče od 25 oblikovalcev politike ECB ni pozval k tako agresivnemu zaostrovanju.
Cene energentov, ki jih je močno zvišala vojna v Ukrajini, izčrpavajo prihranke gospodinjstev, negotovost zaradi konflikta pa zaustavlja naložbe podjetij. Banke prav tako omejujejo dostop do posojil, kar se seveda dogaja med vojnami, kar bi lahko še poslabšalo upočasnitev rasti. Po navedbah Reutersa so visoke cene energentov dolgoročno dejansko deflacijske, saj zavirajo rast, zato obstaja tveganje, da bo inflacija v evroobmočju spet prenizka.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.
