Državne pomoči so preprečile zlom svetovnega gospodarstva

Evropska komisija je ob začetku zime pozvala h kratkoročnemu ukrepanju držav, saj so tovrstne pomoči imele v prejšnjem letu pozitivne posledice na gospodarstvo. O tem priča tudi poročilo »Gospodarska mortaliteta podjetij v srednji in jugovzhodni Evropi kot posledica pandemije družbe,« ki ga je oblikoval Bisnode Dun & Bradstreet.
 

Pogubne posledice pandemije

Pandemija je po svetu prizadela vse panoge, zaradi ustrezne in pravočasne pomoči pa ni prišlo do zloma gospodarstva, poudarjajo na Bisnodu.

Aktivnost zasebnih potrošnikov se je izrazito zmanjšala, še večji vpliv na gospodarstvo ima zmanjševanje investicij, je februarja ugotavljala Evropska komisija. Dodaten učinek, ki v aktualnem letu zavira gospodarsko aktivnost je še izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije - pri tem pridejo do izraza uvedbe carin in drugih protekcionističnih ukrepov, ki so povezani z vzpostavitvijo meja. Nakopičilo se je več dejavnikov, ki trenutno upočasnjujejo gospodarsko rast in razvoj podjetij.


Statistični urad (SURS) je danes predstavil prvo uradno oceno krčenja lanskega BDP. Ta je v Sloveniji realno skrčil za 5,5 odstotka. Znašal je 46.297 milijonov evrov, kar je nominalno za 4,3 odstotka manj kot v letu 2019. Upad je bil manjši kot v preostalih državah EU, kjer je BDP v povprečju upadel za 6,3 odstotka.

Prav tako je bilo lani do 1. 7. 2020 večje število podjetij izbrisanih kot v enakem obdobju leto poprej, hkrati pa je bilo tudi manj podjetij ustanovljenih kot v letu 2019.
 

Pomen državnih pomoči

Praktično vse države po svetu so se odzvale na pojav virusa s kratkoročnimi državnimi pomočmi, namenjenim malim, srednjim in velikim podjetjem. Velik upad aktivnosti je bilo moč zaznati v prvi polovici leta 2020, temu pa je hitro sledilo sproščanje ukrepov zaradi boljših epidemioloških razmer in že v tretjem četrtletju so svetovna gospodarstva okrevala.

Hiter odboj je nato vendarle znova zatrl drugi val okužb, kljub temu pa so napovedi okrevanja slovenskega gospodarstva ob sproščanju ukrepov zdaj vzpodbudne. Po poročanju Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so tudi glavne trgovinske partnerice Slovenije oživile gospodarske aktivnosti, s čimer se je zmanjšal medletni padec izvoza in uvoza, spominja poročilo Bisnoda. Slednji domača podjetja še opominjajo, naj so na to pripravljena saj lahko pričakujejo rast v prihodnjih dveh letih. 
 

Na predkrizno raven leta 2022

V letu 2021 se po trenutnih ocenah v Sloveniji pričakuje 4,7-odstotna gospodarska rast, ta pa naj bi vztrajala tudi naslednje leto. »S 5,2-odstotno rastjo ob koncu leta 2022 lahko pričakujemo vrnitev na predkrizno raven,« poročilu zaključuje Bisnode, do takrat pa naj bi se namreč povečevala potrošnja in javnih investicij ter povečanje izvoza in uvoza.