Glede na vaše vprašanje in moje pisanje v zadnjih letih bi rekel, da odgovor že poznate. Glede na to, da je depozit v praksi posojilo, ki ga daste vaši banki, je jasno, da bi moralo biti vse, kar je nižje od inflacije, nesprejemljivo. Bi posodili denar prijatelju, če bi vedeli, da vam bo vrnil manj, kot bo denar vreden v času vračila? Podobno je tudi pri depozitu, če v obzir vzamete tudi inflacijo.
 
Obrestne mere pri bančni vezavi za 365 dni, po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), znašajo med 0,01 in 0,10 odstotka. Če imate vezanih 10 tisoč evrov, boste na letni ravni prejeli od 1 do 10 evrov. V praksi to pomeni, da boste za vsakih deset tisočakov letno v najboljšem primeru prejeli dovolj denarja za naročilo pice. V kolikor upoštevate inflacijo, ki bo po napovedih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) letos znašala 1,6 odstotka pa boste ustvarili realno izgubo.
 
Nekateri boste rekli, da vas skrbi geopolitično dogajanje v svetu in imate prav, saj situacija ni rožnata. Kaj bi rekli, če vam izdam, da so razviti trgi tudi v časih najhujših vojn do sedaj v povprečju imeli ne samo pozitivno donosnost, ampak celo višjo donosnost od zgodovinskega povprečja? Ameriške delnice z visoko tržno kapitalizacijo (bolj varna, stabilna podjetja) so med drugo svetovno vojno v povprečju beležila 16,9-odstotno letno donosnost; podjetja z nizko tržno kapitalizacijo pa kar 32,8-odstotno donosnost. Povprečna inflacija je znašala 5,2 odstotka letno.
 
Še pred enim letom bi rekli, da je negotova situacija glede nove koronavirusne bolezni. Poglejte donosnosti trgov v zadnjem letu. Vsekakor to ni zagotovilo pozitivnih donosnosti v prihodnjem obdobju in nikakor to ni nasprotovanje temu, da imate del sredstev shranjenih na banki, pa vendar preden podaljšate vezavo, naredite preprosti izračun. Ne pozabite tudi na pravilo, da so depoziti kratkoročna naložba, namenjena kratkoročnim ciljem. V kolikor so vaši cilji oddaljeni 10 let, postanejo depoziti naenkrat neprimerna naložba.
 

Na mestu je seveda tudi svarilo, da ne smete z glavo skozi zid riniti v bolj tvegane naložbe. To napako smo Slovenci naredili pred zadnjo finančno krizo z naložbami v balkanske delnice in ta napaka se bo nedvomno ponovila tudi v prihodnje. Verjetno tokrat ne bodo balkanske delnice, ki bodo premamile vlagatelje, bo pa to neka druga naložba, ki bo v tistem trenutku aktualna. Ne pozabite: tveganja in pričakovana donosnost se gibljeta v nasprotnih smereh in višjo donosnost pričakujete, višje tveganje morate za to sprejeti. Kot vedno, vam priporočam pogovor z neodvisnim strokovnjakom, ki bo znal oceniti realno stanje in vam priporočati za vas pravo strukturo naložb.


*** Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov nasvet@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov VZAJEMCI SKUPINA boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.