Digitalne valute novo jabolko spora hladne vojne

Medtem ko je ameriško ministrstvo za finance delilo fizične čeke, s katerimi želijo spodbuditi potrošnjo, je kitajska centralna banka v štirih domačih mestih testirala državno digitalno valuto. Ekonomisti v prihodnosti bodo to testiranje skoraj zagotovo obravnavali kot prelomno točko in konkretnejši začetek digitalnih valut, pišejo pri reviji Digital Monetary Institute Journal.
 

Spremembe obstoječega sistema

Razprave o digitalnih valutah, kot alternativah knjižnemu denarju (angl. fiat money), so bile večinoma zgolj špekulacije uporabnosti, vse do avgusta 2019. Takrat je namreč potekal simpozij Jackson Hole, na katerem je guverner angleške centralne banke Mark Carney, dejal, da bi novejša oblika svetovne digitalne valute lahko bistveno spremenila nadvlado dolarja, v trenutnem svetovnem monetarnem sistemu.

Namesto dolarja bi lahko mednarodni monetarni sistem uporabljal sintetično in skupno digitalno valuto, poudarja Carney. To bi sicer pomenilo tudi padec povpraševanja in obenem vrednosti dolarja, saj bi se delež transakcij, ki v svetu operirajo v ameriški valuti, bistveno zmanjšal.

Tudi predsednik centralne banke v Dallasu Robert Kaplan je lansko leto že opozoril na morebitne spremembe. »Ni nujno, da bo dolar za vselej ostal osrednja svetovna valuta in valuta denarnih rezerv. V kolikor pride do drastičnih sprememb, to lahko pomeni resne težave za ameriško valuto.«

Zmeda s terminologijo

Pogosto se izraze kot so digitalna valuta, kriptovaluta in elektronski denar, uporablja kot enake, vendar s tem prihaja še do večje zmede na tem področju. Elektronski denar je posebna vrsta digitalnega denarja, ki prenaša vrednost, brez vmesnega posrednika. Kriptovaluta je mehanizem, ki omogoči prenos omenjene vrednosti, digitalna valuta pa je pravzaprav povezovalec med notranjo vrednostjo in zunanjim merilom.

Globalno sprejeta sintetično-homogenizirana valuta oziroma SHC pa je digitalna valuta, katera temelji na digitalnem denarju, izražena pa je v sintetični valuti. Primer tega je Facebookova Libra. Slednja je nedavno javnosti predstavila načrt za oblikovanje še bolj stabilne valute, ki bi bila vezana tudi na državne valute.
 

Kitajske namere

Številni opazovalci iz področja digitalnih valut so prepričani, da je iniciativa kitajske centralne banke za razvoj digitalne valute, ena izmed najpomembnejših iniciativ na področju svetovnega vrednotenja denarja. Pravzaprav se je kitajska centralna banka že več let spogledovala z idejo, kako nadomestiti fizični denar z digitalnim.

Že pred tremi leti je guverner Zhou Xiaochuan povedal, da banka razmišlja v smeri digitalizacije denarja. Takrat je dejal, da je praktično neizogibno, da bi papirnati denar v kratkem nadomestil kakšen nov produkt ali tehnologija.
 

Nova hladna vojna

Seveda pa takšna prednost zdaj vznemirja prvo svetovno velesilo, ki skorajda spi na stari slavi. Zgodovinar Niall Ferguson je za The Sunday Times glede tega povedal: »Če so Američani pametni, se bodo zbudili in bolj jasno stopili v tekmo za dominanco na področju digitalnih plačil.« Med drugim pravi, da bodo morali podpreti tudi projekte kot je Libra, saj tudi Kitajska podpira podjetja, kot sta Alibaba in Tencent, s tem pa izgubljajo konkurenčnost.

Ferguson dodaja, da takšni izzivi ustvarjajo novo hladno vojno, ki zdaj temelji predvsem na tehnoloških rešitvah. Nekatera kitajska podjetja že ponujajo digitalne denarnice (primer tega sta Alipay in WeChat), če pa te začne uporabljati 2 milijardi ljudi, kolikor jih je ob koridorjih pobude pasu in ceste (Belt and Road), je prednost Kitajske pred ZDA ogromna.