Inflacije ECB ne bo znižala. Cene, zdaj tudi posojil, bodo visoke

Odpeljal je zadnji vlak za investiranje v nepremičnine. Po 11 letih ECB napoveduje dvig negativne obrestne mere. Višje bodo kot so napovedovali.
Fotografija: Svet ECB-ja je napovedal dvig obrestnih mer za 0,25 odstotne točke, a bo danes dvig za 0,5 odstotne točke. Prav tolikšno zvišanje naj bi sledilo septembra. FOTO: REUTERS/File Photo
Odpri galerijo
Svet ECB-ja je napovedal dvig obrestnih mer za 0,25 odstotne točke, a bo danes dvig za 0,5 odstotne točke. Prav tolikšno zvišanje naj bi sledilo septembra. FOTO: REUTERS/File Photo

Evropska centralna banka dviga obrestne mere. A današnji dvig, ki je višji, kot so ga napovedali, ne bo zadnji. Nov val dvigovanja obrestnih mer nas čaka septembra. A bo to motor za recesijo?

V Sloveniji smo junija beležili 10,8-odstotno inflacijo, ki je bila nad povprečjem območja evra. Junija so k rasti cen vnovič največ prispevale cene energije.

Inflacija v območju z evrom je junija na letni ravni dosegla 8,6 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več kot maja. V EU-ju se je letna rast cen življenjskih potrebščin prejšnji mesec povzpela na 9,6 odstotka, v Sloveniji pa na 10,8 odstotka.

Kaj bo prinesel dvig obrestnih mer?

Po 11 letih danes Svet Evropske centralne banke (ECB) dviga obrestne mere in to bolj kot so napovedovali.

Svet Evropske centralne banke (ECB) bo skladno z napovedmi danes dvignil glavne obrestne mere za evrsko območje. Junija je napovedal dvig za 0,25 odstotne točke, a nemalo je ugibanj, da bi lahko zvišanje doseglo 0,5 odstotne točke. Gre za prvo zvišanje obrestne mere v 11 letih.

Tokratni dvig bo namreč prvi dvig katere koli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, po kateri banke čez noč pri centralnih bankah evrskega območja deponirajo presežno likvidnost, je v negativnem območju od junija 2014, pri sedanjih minus 0,5 odstotka pa od septembra 2019. Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja oziroma osrednja obrestna mera za evrsko območje je že od marca 2016 pri nič odstotkih, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa je od takrat pri 0,25 odstotka.

Svet ECB je junija napovedal julijski dvig obrestnih mer za 0,25 odstotne točke. A ob nadaljnji krepitvi že tako rekordne inflacije so v zadnjih dneh vse glasnejša ugibanja, da bi se lahko odločil za dvig v višini 0,5 odstotne točke.

Prav tolikšno zvišanje naj bi sledilo septembra, vodilni v ECB pa postopno dvigovanje obrestnih mer napovedujejo tudi v zadnjem letošnjem trimesečju in v začetku 2023.

Dvigi obrestnih mer sledijo koncu neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru pandemičnega programa PEPP in rednega programa APP, s čimer je ECB začela obdobje zaostrovanja oziroma "normalizacije" denarne politike.

image_alt
Kdaj bodo nepremičnine na voljo po normalni ceni?

V Frankfurtu pri tem precej zaostajajo za ameriško in britansko centralno banko. Čeprav je inflacija visoka in naj bi takšna ostala še nekaj časa, jo še vedno poganjajo predvsem višje cene energije.

Po drugi strani bi morebitna prekinitev dobav ruskega plina evrsko območje lahko pahnila v recesijo in ECB bo pazila, da tveganj ne bo povečevala.

Napoved zaostrovanja denarne politike je skupaj z inflacijo in negotovimi gospodarskimi obeti povzročila umik iz državnih obveznic ter dvig zahtevane donosnosti na državni dolg. Razmere so se vmes nekoliko umirile, a pričakovati je, da bo svet ECB danes nadaljeval s pretresanjem rešitev za naslovitev te nevarnosti.

Na mizi je tako nov, bolj ciljan program odkupovanja obveznic, do njegove uveljavitve pa je svet napovedal prožnost pri reinvestiranju zapadlih glavnic iz programov PEPP in APP. Gre za to, da se centralne banke evrskega območja pri ponovnem vlaganju sredstev ne bodo več ravnale po kapitalskem ključu ECB, ampak bodo kupovale predvsem obveznice ranljivih držav. Za ta namen naj bi bile po informacijah medijev namenjene zapadle glavnice obveznic najbolj močnih članic evrskega območja, kot so Nemčija, Francija in Nizozemska.

image_alt
Inflacija v EU dosegla nov rekord, ZDA beleži rast zaposlovanja

Več iz rubrike

Komentarji: