Delnice: Impulzivne odločitve naj zamenja racionalnost

Dobro načrtovanje, jasno postavljanje ciljev in koraki na podlagi strokovnih analiz ter nasvetov naj bodo tisti, ki nam bodo pomagali plemenititi denar, ne da bi se življenje zaradi naložb spremenilo v nepotreben stres.
Do letošnjega poletja smo bili priča skoraj leto in pol trajajočemu nizu, v katerem je bila zaključna cena indeksa Dow Jones nad svojim 200-dnevnim povprečjem. Temu je sledil zaključek nekega trenda in sledilo je logično vprašanje, kaj zdaj? Kako naprej? Je bil vrh dosežen? Je konec rasti, se začenja ohlajanje, o katerem pri vsakem nihaju navzdol razmišljajo pesimisti, ali pa gre za čisto normalen pojav na trgu, kjer noben niz ni večen? Pa politika? Je ameriški predsednik ta teden na twitterju dobre volje ali grozi s trgovinskimi, če že ne s pravimi vojnami? Kako bo to vplivalo na trge?

Paničnim ali prenagljenim odločitvam se boste najlažje izognili, če boste svoj portfelj naložb skupaj s svetovalci upravljali premišljeno in načrtno.

Ali vam med spremljanjem novic po glavi rojijo takšna vprašanja, se začenja prižigati lučka za alarm? Naj vam bo v tolažbo, da niste edini. Dobrodošli v razgibanem svetu naložb, v katerem se marsikdo občasno izgubi in ne ve, kako bi naredil naslednji korak.
Brez skrbi, gre namreč za preprost odziv človeka kot čustvenega bitja. Poleg racionalnosti se prebudijo čustva. Optimizem, navdušenje, vznemirjenje, evforija, zanikanje, strah, obup, panika, žalost, upanje, olajšanje, pa spet optimizem ... To so občutja, v katerih se marsikdo izgubi, če nad racionalnim prevladajo čustva.
A kar počasi. Preden se zgoraj naštetim čustvom prepustite in vas zanesejo, si zapomnite, da je volatilnost del finančnih naložb in da je veliko bolje, če se nanjo odzivamo premišljeno kot pa impulzivno. Zavedati se moramo, da se trgi gibljejo ciklično in v določenem razponu. V daljših obdobjih nihanja med desetimi in 20 odstotki navzdol in tudi večdesetodstotni premiki navzgor predstavljajo normalno delovanje delniških trgov. Hkrati pa so to vrednosti, pri katerih večina vlagateljev še mirno spi oziroma ne razmišlja posebej o večjih spremembah naložb. Zdaj pa poglejmo, kako se odzvati, ko razmere na trgih uidejo iz te cone udobja.

Shutterstock

Strah in pohlep nista prava sopotnika

»Problem« se pojavi v obdobju ekstremov, na primer, ko nihaj navzdol preseže vrednost 20 odstotkov ali pa takrat, ko v nekoliko daljšem obdobju, letu ali dveh, ni izrazitejših donosov. Tu se potem pojavi tudi psihološko vprašanje kaj storiti in vlagatelj se znajde v zagati. Vprašanja, na katera morda ne ve odgovora, si kar sledijo, hkrati pa ima še občutek, da ga priganja čas in se mora odločiti hitro.
»Kako naj se odločim, kaj naj storim?« je vprašanje, ki si ga marsikdo mrzlično ponavlja. »Lahko gredo trgi še višje in zamujam priložnost, če se ne odločim za nova vlaganja?« je dilema za obdobja rasti, še veliko več glavobolov pa povzročijo obdobja nihanj navzdol. »Čakati ali izstopiti iz naložbe, katere vrednosti v zadnjem času padajo? Gre le za korekcijo ali napoved dolgoročnejšega ohlajanja?«
V takšnem trenutku je najboljši nasvet, ki ga lahko da finančni strokovnjak in svetovalec vlagatelju, pravzaprav zelo preprost. Še enkrat: dejstvo je, da se volatilnosti na trgu v primeru višje tveganih naložb ne da izogniti. Najboljši odziv je, da ne sledite nekritično črednemu nagonu in množici, če ne veste, zakaj bi naredili tak korak. Paničnim ali prenagljenim odločitvam se boste najlažje izognili, če boste svoj portfelj naložb skupaj s svetovalci upravljali premišljeno in načrtno. Če vstopate na trg postopoma, z rednimi mesečnimi vplačili, že v osnovi zmanjšate nevarnost, da bi vstopali ali izstopali v napačnih trenutkih. Prav tako lahko pri portfeljskem vlaganju uporabite tako imenovano »teorijo prilagajanja relativnih uteži«. Ko kakšna naložba v primerjavi z drugo občutneje zraste, iz nje del premoženja spravite na varno, v obdobju korekcij pa relativno premoženje, ki se skrči zaradi padca, dokupite s tistim, kar ste unovčili. S tem se sistematično držite načela »kupuj nizko, prodajaj visoko«.

Tveganje ni enako kot neodgovornost

Če v slovenskem besednjaku obstaja beseda, pri kateri povprečen Slovenec zastriže z ušesi in si predstavlja nekaj negativnega, je ena izmed njih vsekakor tveganje. Če ima tudi vam negativen prizvok, bo pomagalo, če ga ne enačimo z neodgovornim ali nepredvidljivim ravnanjem, ki bi lahko samodejno prinašalo izgubo ali pa resno vplivalo na našo naložbo. Tveganje je nepogrešljiva komponenta vseh dogodkov v prihodnosti, torej tudi finančnih, in nas preprosto opozarja na neizpodbitno dejstvo, da nikoli ne moremo s popolno gotovostjo napovedati, kako se bo razpletel neki dogodek v prihodnosti.

Inflacija vpliva na vrednost sredstev kot lubadar v gozdu.

Z nihanjem ali volatilnostjo na finančnih trgih se nenehno ukvarjamo. Zgodovina in podatki učijo, da je tveganje prisotno, ker nam produkti, ki vsebujejo tveganje, omogočajo višji donos kot tisti, pri katerih tveganja ni. Po drugi strani se moramo zavedati, da prinašajo poleg višjega donosa na daljši rok tudi možnost oziroma nevarnost, da bo na krajši rok nastopil tudi do popravek navzdol, in to je treba vzeti v zakup. Gre torej za zavestno odločitev, koliko tveganja bo posameznik sprejel; oziroma še pomembneje je, da se stopnja tveganja, ki jo sprejemamo, sklada s tem, kar si dejansko lahko privoščimo.
Ne bo odveč opomba, da je na tveganje pozoren vsak vlagatelj, na še en dejavnik v financah, ki zelo pogosto vpliva na vrednost našega denarja, pa le redki. Govorimo o inflaciji. Ta vpliva, če uporabimo prispodobo, na vrednost sredstev kot lubadar v gozdu. Ves čas je prisotna in najeda oziroma spodkopava realno vrednost prihrankov. A o tej povprečen varčevalec ali vlagatelj razmišlja precej manj ali pa sploh ne. V prvi vrsti se vlagatelji ukvarjajo predvsem z nevarnostjo, ki jo bolj čutijo in zaznavajo predvsem na krajše obdobje in to je že prej opisana volatilnost. Na daljše obdobje pa zaradi »glajenja« ciklov večje tveganje od kratkoročne volatilnosti predstavlja inflacija. Nanjo pa nemalokrat popolnoma pozabijo. Ne ponavljajte te napake.