Cena bitcoina na poti do neba?

Kljub visoki volatilnosti, ko je cena bitcoina pretekli teden padla za kar 400 dolarjev v eni uri in nato dan končala v pozitivnem območju, se rast cene bitcoina ne ustavlja. V zadnjih dveh mesecih je bitcoin pridobil več kot 110 odstotkov vrednosti, v zadnjem letu pa več kot 400 odstotkov.

Po visoki rasti cen vedno sledi močan padec. Je pa res, da v kriptosvetu ni nič oprijemljivega.

Vzrokov za rast je več. Najmočnejši je verjetno prav sama rast – višja ko je cena, več ljudi vidi v njej ogromen zaslužek. Po visoki rasti cen sledi še močnejša rast, saj je prisotnih vse več špekulantov, ki hočejo z rastjo zaslužiti, zato kupujejo ne glede na ceno. Takšno dogajanje se na borzah slabo konča.

Tokrat pa obstaja še dodaten vzrok za rast: Japonska se vrača na trg kriptovalut. Po padcu ene največjih borz Mt. Gox leta 2014, ko je zaradi napada izginilo 850.000 bitcoinov, se zaupanje v kriptovalute na Japonskem hitro vrača. Še posebno pomembna je bila sprememba zakonodaje plačevanja z bitcoini, saj od aprila japonska podjetja lahko sprejemajo plačila s kriptovalutami, vendar morajo za to upoštevati regulatorne okvire, imeti morajo dovolj visoke kapitalske rezerve in hkrati tudi spremljati potencialne kriminalne aktivnosti.

Japonska in Južna Koreja

Spletna stran CryptoCompare poroča, da se je volumen trgovanja z bitcoini v japonskih jenih povečal na 31 odstotkov celotnega volumna vseh transakcij, kar je približno toliko, kot je volumna v dolarjih in nekoliko več kot v kitajskih juanih. Število transakcij na Kitajskem se ne povečuje tako hitro kot v preteklih letih, ko je bil največji delež volumna narejen prav tam. Poleg Japonske je vse pomembnejši trg za kriptovalute tudi Južna Koreja.

Nekaj let je bilo trgovanje z bitcoini na Kitajskem popolnoma neregulirano. Brez kakršnihkoli pravil ali celo stroškov so kitajske borze imele veliko prednost – v določenem trenutku je bilo kar 90 odstotkov vseh transakcij narejenih na kitajskih borzah. V zadnjem letu se je to močno spremenilo, kitajska centralna banka je uvedla nove regulacije pri pranju denarja in provizijah za trgovanje. Pozneje je centralna banka celo omejila možnost izplačevanje denarja z borz.

Velik del trgovanja se je zato prestavil na Japonsko, kjer počasi že pozabljajo na fiasko z nekoč največjo borzo Mt. Gox in so vse bolj pripravljeni implementirati bitcoine v vsakdanje življenje. Japonci zdaj z bitcoini lahko plačujejo plin, kupujejo letalske karte ter zelo veliko drugih produktov in storitev, katerih število se še naprej zelo hitro povečuje.

Pixabay

Glede na strukturo japonskega gospodarstva ima večina Japoncev veliko izkušenj s trgovanjem valut oziroma vsaj razumejo pomen valutnih sprememb na gospodarstvo – japonska je kot eden največjih izvoznikov na svetu močno odvisna od gibanja valut na svetovnih borzah. Nekateri menijo, da bo zaradi tega in svoje tehnološke razvitosti Japonska v prihodnje eden glavnih akterjev na trgih s kriptovalutami. Ta trend se je očitno že začel.

Hkrati so obrestne mere na depozite na Japonskem nižje od enega odstotka že zadnjih dvajset let, zato je pretekla donosnost bitcoina za varčevalce na japonskih bankah mamljiva zgodba.

Cene na japonskih in korejskih borzah so zaradi evforije celo za nekaj sto dolarjev višje kot na drugih borzah po svetu. Posledično so nekoliko bolj izkušeni trgovci začeli kupovati bitcoine na evropskih in ameriških borzah ter jih nato prodajati na japonskih borzah – takšen posel z imenom arbitraža, ki vsebuje nakup istega instrumenta na eni borzi po nizki ceni in nato prodajo na drugi borzi po višji ceni, je relativno varen in hkrati tudi relativno redek pojav. In prav arbitraža zdaj povzroča, da se cene bitcoina zvišujejo po vsem svetu, čeprav je večina povpraševanja iz Japonske in Južne Koreje.

WannaCry omogočil rast

Dodaten vzrok za visoko rast pa mogoče izhaja iz zadnjega večjega napada kriptovirusa WannaCry, ki na okuženih računalnikih zaklene datoteke, nato pa zahteva plačilo v bitcoinih za izbris virusa. Podjetja so za takšne scenarije menda že vlagala nekaj denarja v nakup bitcoinov, če bi virus okužil tudi njihove sisteme. Vsak dodaten nakupni pritisk pa lahko pošlje ceno bitcoinov više, saj je to relativno mlad in hkrati majhen trg.

Če seštejemo vse bitcoine, ki obstajajo po sedanji ceni 2250 dolarjev za bitcoin, ugotovimo, da je tržna kapitalizacija bitcoinov nekoliko več kot 35 milijard dolarjev.

Če seštejemo vse bitcoine, ki obstajajo po trenutni ceni 2250 dolarjev za bitcoin, ugotovimo, da je tržna kapitalizacija bitcoinov nekoliko več kot 35 milijard dolarjev. Za primerjavo: vsega likvidnega denarja na svetu (kot gotovina, kratkoročni in dolgoročni depoziti) je za več kot 60.000 milijard dolarjev, tržna kapitalizacija ameriškega delniškega trga pa je okoli 30.000 milijard dolarjev.

Finančne naložbe, ne glede na to, ali obstajajo že stoletja (obveznice in delnice) ali le nekaj let (bitcoin in druge kriptovalute), imajo nekaj skupnih značilnosti, saj se z njimi trguje na organiziranih trgih. Po visoki rasti cen, ki jih ne podpirajo konkretni podatki, vedno sledi močan padec. Je pa res, da v kriptosvetu ni nič oprijemljivega, zato bitcoina ali drugih kriptovalut ne moremo ovrednotiti kot lahko kak drug finančni instrument (delnico, obveznico ali celo valuto).

Posledično se cena bitcoina lahko dvigne še precej više, preden balonček ponovno poči, temu pa seveda lahko sledi nastanek novega.