Borzni komentar: Ko družinsko podjetje potrebuje kapital

Klišeji, da so kapitalski trgi namenjeni izključno velikim podjetjem in izdaji njihovih vrednostnih papirjev, so se v zadnjem desetletju razblinili. V domala vseh evropskih državah so zacveteli trgi, namenjeni izključno financiranju MSP. Borze, po novem sodi mednje tudi Ljubljanska borza, vabijo manjše izdajatelje na tako imenovane trge MTF (multilateral trading facility), v prevodu večstranske sisteme trgovanja. Ti trgi so alternativa borznim trgom. Izdajanje vrednostnih papirjev na MTF je v primerjavi z izdajanjem na borznih trgih bistveno enostavnejše in cenejše ter, kar je najpomembnejše, po meri malih podjetij.

Komu je MTF Progress, ki ga upravlja Ljubljanska borza, pravzaprav namenjen?

Trg progress je stičišče najpomembnejšega segmenta slovenskega gospodarstva (MSP) in finančnega sveta, ki mu urejen sistem trgovanja in transparentno poslovanje izdajateljev ponujata paleto naložbenih priložnosti.

Klišeji, da so kapitalski trgi namenjeni izključno velikim podjetjem in izdaji njihovih vrednostnih papirjev, so se v zadnjem desetletju razblinili.

Na eni strani so to podjetja, ki se soočajo predvsem z rastjo poslovanja in za potrebe implementacije le-te potrebujejo stabilno in dolgoročno obliko financiranja. Čeprav trenutno okolje nizkih obrestnih mer in razpoložljivosti bančnih virov ponuja podjetjem relativno ugodne pogoje financiranja, je kapitalski trg vedno treba jemati kot komplementarno komponento bankam. Treba je upoštevati dolgoročno vzdržnost najetega posojila in pogoje odplačevanja, ki lahko čezmerno obremenijo denarne tokove. Pomembno je tudi doseganje optimalnega razmerja med lastniškim kapitalom in preostalimi viri sredstev. Podjetja se velikokrat soočajo s preobremenjenostjo bilanc zaradi dolga in bolj kot dodatno zadolževanje potrebujejo svež kapital. Ne pozabimo, kapital je za podjetja še vedno najcenejši in najprijaznejši vir financiranja.

Shutterstock

Poleg pridobivanja dodatnih virov kapitala se čedalje več podjetij odloči za izdajo raznovrstnih oblik dolžniškega kapitala – obveznic. Pogost primer financiranja so projektne obveznice, ki so vezane na izvedbo dotičnih projektov, mednje spadajo tudi popularne zelene obveznice. Podjetja, ki potrebujejo zgolj kratkoročne finančne injekcije, se največkrat odločijo za izdajo komercialnih zapisov.

Na drugi strani so investitorji. Mednje uvrščamo tako individualne kot institucionalne investitorje – banke, zavarovalnice, borzne hiše in družbe za upravljanje, ki lahko, skladno z novo zakonodajo, brez ovir investirajo sredstva vzajemnih skladov tudi v omenjene finančne instrumente, izdane na platformah MTF.

Borza kot upravljavec trga progress združuje obe strani kapitalskega ekosistema in s tem prevzema aktivno vlogo pri spodbujanju rasti slovenskega podjetniškega okolja.

Branko Železnik, vodja razvoja in prodaje na Ljubljanski borzi