Delove podjetniške zvezde: Kdo bo sijal tokrat?

Strokovna komisija je nominirance v že tretjem izboru Delova podjetniška zvezda spoznala do obisti. Pretresali so ne le finančne in računovodske izkaze, temveč tudi poslovni model, vezanost na enega ali več kupcev, nihanje prihodkov, davčno optimiziranje, strukturo lastništva, raziskovalno dejavnost, višino marž, trg poslovanja, in kakor se je izrazil profesor dr. Dušan Mramor, tudi njihovega duha. »Poleg objektivnih izkazov je pomembna atmosfera.«
Fotografija: Zaključno srečanje komisije za izbor Delove podjetniške zvezde 2019. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Zaključno srečanje komisije za izbor Delove podjetniške zvezde 2019. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Delovo podjetniško zvezdo 2019 in Delovo podjetniško zvezdo po izboru bralcev bomo razglasili 7. novembra na Brdu pri Kranju.



Dogodek 7. novembra bo imel tudi izobraževalni del z naslovom Poslovni modeli za nove razmere, na katerem bo govor o tem, kako se lahko organizacije soočijo z novimi razmerami in jih upoštevajo v svojih poslovnih modelih.

Poslovni modeli prihodnosti so namreč rdeča nit letošnjega projekta. To so strategije, ki jih podjetja uporabljajo za ohranjanje in utrjevanje svojega položaja na trgu, denimo trajnostni razvoj, krepitev inovativnosti in vpeljevanje koncepta pametnih podjetij. In kaj o poslovnih modelih za nove razmere menijo člani strokovne komisije, ki je izbrala zmagovalca?
 

Jejmo počasi


Iztok Novak, direktor podjetja Polycom, ki je lani prejelo prestižni kipec Delova podjetniška zvezda, je razložil, da v Sloveniji velikokrat uporabljamo visokoleteče izraze, za katerimi pa se skriva le marketing. »Uspešen slovenski implementator IKT-tehnologij mi je nekoč rekel, da se velik sendvič hitro poje le z majhnimi grižljaji. Prehitro odločanje za tehnologije lahko vodi v uvajanje nedovršenih, nedelujočih tehnologij in pretirano investiranje, medtem ko prepočasno odločanje o novih tehnologijah lahko pomeni izgubo konkurenčne prednosti.«

Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, je na vprašanje, komu bo uspelo torej pojesti sendvič z majhnimi grižljaji in od njega dobiti čim več energije, odgovoril, da tistim podjetjem, ki bodo z digitalizacijo zaobjela vse ravni poslovanja in okrog nje zgradila svojo strategijo. »Včasih je zaradi majhno­sti trga lokalnim ponudnikom, še posebno v storitvenih dejavnostih, težje digitalizirati procese, saj to zahteva večje finančne vložke. Digitalizacija pogosto zmanjšuje stroške za potrošnike in daje popolnoma novo uporabniško izkušnjo, a težava je v tem, da je potreben primeren obseg baze potrošnikov.«

Luka Podlogar Foto: Leon Vidic/Delo
Luka Podlogar Foto: Leon Vidic/Delo
Glede trajnosti poslovnih modelov Podlogar meni, da je grožnja za njihovo uresničitev energija. »Iz energije sonca proizvedemo približno dva odstotka električne energije, iz energije vode pa okoli 30 odstotkov. Preostalo predstavljata jedrska energija in energija, proizvedena iz fosilnih goriv (vsaka približno tretjino). Resno bomo morali razmisliti, kako bomo zagotovili višjo raven energetske neodvisnosti, pri tem pa čim bolj upoštevali trajnost. Težko si predstavljam, da imamo pri trenutnih tehnoloških možnostih velike priložnosti za razvoj energije iz obnovljivih virov – čeprav nekaj prostora še ostaja. Zato bomo morali resno razmisliti o novi naložbi v jedrsko energijo, ki je z vidika onesnaževanja manjše zlo kot fosilna goriva.« Zaradi naraščajočega števila prebivalstva se bodo potrebe povečevale.
 

Preveč odvisni od surovin


Tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti vidi izzive prihodnosti v razmeroma nizki snovni in energetski produktivnosti ter s tem veliki količini odpadkov, nihanju cen surovin in njihovi dostopnosti, neustrezni stroškovni strukturi proizvodnje, pri kateri predstavljajo materialni stroški okoli 45 odstotkov vseh stroškov, ter visoki uvozni odvisnosti evropskih podjetij od surovin in energije. »Evropska unija objavlja seznam surovin, pri katerih obstaja veliko tveganje glede njihove oskrbe. Trenutno je na njem 27 kritičnih surovin, pri katerih so evropska podjetja močno odvisna od uvoza. Najvplivnejša država v svetovni oskrbi z večino kritičnih surovin, kot so redki zemeljski elementi, magnezij, volfram, antimon, galij in germanij, je Kitajska.«
Aleš Cantarutti Foto: Leon Vidic/Delo
Aleš Cantarutti Foto: Leon Vidic/Delo

Stojan Petrič, predsednik uprave družbe FMR in predsednik nadzornega sveta družbe Kolektor Holding, pa je opozoril, da so spremembe v razvoju in rasti gospodarstva proces evolucijskega razvoja in so konstante. V primerjavi s preteklostjo je ta proces bistveno hitrejši. »Poudarjam, da so potrebne programska, tržna in razvojna fleksibilnost ter internacionalizacija človeškega potenciala.«

Dušan Mramor, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji finančni minister, je poudaril pomen izboljšanja konkurenčnosti. »Velik del gospodarske rasti je bil v zadnjem času ustvarjen s povečevanjem zaposlenosti, ne pa produktivnosti. Precej zaostajamo za povprečno produktivnostjo v državah EU, poleg tega smo na področju prometa izpostavljeni res obsežnim spremembam, kar bo močno vplivalo na Slovenijo, ker smo kot poddobavitelji avtomobilske industrije zelo odvisni od tega sektorja.«





Dodatne informacije in prijava na seminar Poslovni modeli za nove razmere je mogoča na tej povezavi.

Več iz rubrike

delove-podjetniske-zvezde

Kako pravočasno poskrbeti za kibernetsko varnost v podjetju

Zakaj je pomembna varnostna zaščita pred kibernetskimi napadi in kakšno škodo lahko takšni varnostni incidenti povzročijo podjetju?

delove-podjetniske-zvezde

VIDEO: Če se oziraš za konkurenco, te hitro prehiti

»Če opazuješ konkurenco, načeloma zapravljaš čas. Če atlet pri teku na sto metrov samo obrne glavo, ga bodo drugi prehiteli. Torej, ne gledamo konkurence, ampak imamo vizijo in pogum, da jo ure…

delove-podjetniske-zvezde

Izgorelost – vse prepogosta bolezen moderne dobe

Kaj se lahko zgodi, če se prepustimo prehitremu življenjskemu tempu in dinamiki, ki nas potegneta v vrtinec čustvenih in telesnih naporov, v katerem se nimamo časa ustaviti?

delove-podjetniske-zvezde

Zaostrujemo kreditiranje, namesto da bi zahtevali odgovornost

Izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloitte Slovenija Barbara Žib­ret Kralj  meni, da sta trajnost in odgovornost ne poslovna priložnost, ampak nuja.

Komentarji: