A-soft: Obstajajo samo stopnice v nebesa

A-soft je z ljubljansko nevrološko kliniko, Zvezo društev upokojencev Slovenije in društvom Spominčica pred dvema letoma izvedel pilotni projekt Adam, v katerem so testirali 457 starejših ljudi za potrebe zgodnjega odkrivanja demence. Foto Uroš Hočevar

To je napis na stopnišču podjetja, ki je nominirano za Delove podjetniške zvezde (There is only a stairway to heaven), v sveže prenovljeni in okusno opremljeni poslovni stavbi podjetja A-soft v industrijski coni Logatec zvesto odslikava razpoloženje v tamkajšnji ekipi.

Zadovoljno, celo prešerno, gostoljubno – kot da bi imeli opravka s precej bolj vznemirljivo zadevo, kot sta programiranje in na videz duhamorno ždenje za številnimi zasloni. Ustanovitelj, lastnik in direktor podjetja A-soft Tadej Muha pravi, da je podjetje tam, kjer je, torej med najperspektivnejšimi in najuspešnejšimi slovenskimi malimi in srednje velikimi podjetji, tudi ali predvsem zaradi ubrane ekipe, ki je sposobna reševati najzahtevnejše tehnološke izzive, ustvarjati učinkovite IT-rešitve, s tem pa dosegati konkurenčne prednosti, nov razvojni zagon in dobre poslovne rezultate. S kančkom poslovne sreče in »dobrim nosom« so prepoznali vodilne trende na področju informacijske tehnologije in potrebe njenih uporabnikov ter jim sledili.

image
Podjetje A-soft je na trgu od leta 1996, v zadnjih letih je doživelo strm vzpon, za letos pa mu kaže še bolje.


Bolje kot kadarkoli doslej

A-soft se ukvarja s storitvami za večja slovenska in tuja podjetja ter ustanove s kompleksnim IT-okoljem. Tehnološko se osredotoča na integracijo sistemov in upravljanje poslovnih procesov, njihove stranke pa prihajajo predvsem iz finančne industrije, telekomunikacij in farmacije.

350.000 evrov na leto namenijo za raziskave in razvoj.

Podjetje, ki je na trgu od leta 1996, je v zadnjih letih doživelo strm vzpon, za letos pa mu kaže še bolje. Po pričakovanju bo leto daleč najuspešnejše doslej. Pravzaprav se napoved nanaša na celotno neformalno lastniško povezano skupino, v kateri sta poleg A-softa, ki skrbi za programski razvoj in uporabniško podporo, še Sfera-IT iz Maribora, specializirana predvsem za datacentre in računalniško varnost, in Aero-IT iz Krškega, ki se ukvarja s pametnimi mesti, pametno infrastrukturo, predvsem z wifijem.

Za letos so si v skupini postavili cilj od 17 do 20 milijonov evrov prihodkov. V preteklih letih so jih na leto ustvarili od devet do deset milijonov, letos so za 12 milijonov prodali že do konca julija. Med minulimi posebej zavidljivimi dosežki je njihova dodana vrednost na zaposlenega, ki je lani, denimo, v podjetju A-soft znašala kar 123.000 evrov.

Muha pripisuje ekipni uspeh predvsem visokim naložbam v raziskave in razvoj. Letni znesek sicer nekoliko niha, odvisno od gospodarskih okoliščin, v povprečju pa za to namenijo od 350 do 400 tisoč evrov na leto. Paleta njihove ponudbe je široka – vse od oblačnih storitev, uporabniške podpore, izobraževanja, outsourcinga (oddaja dejavnosti zunanjemu izvajalcu), hrambe podatkov, optimizacije poslovnih procesov do različnih uporabnikom prilagojenih IT-rešitev. Kot ključne pa Tadej Muha navaja tri produkte, v katerih razvoj so doslej vložili največ.

Od kod ime A-soft?
»Ko smo oblikovali koncept, smo kot področje dela opredelili razvijanje softverja. Nato smo tuhtali o imenu in se odločili, da se bo začelo s črko A, saj takrat še ni bilo brskalnikov, po telefonskih imenikih pa smo potencialnega partnerja iskali po abecedi. Hoteli smo biti med prvimi, na začetku. Ob registraciji imena sem na sodišču že skoraj obupal, ker sem preveril 11 imen, a so bila vsa zasedena. Ko mi je zmanjkalo idej, sem vzel A z vezajem in dodal 'soft' kot področje našega dela. In bil sem prvi,« se spominja Tadej Muha.


Ni pomembno, od kod pride

Prva je Era, platforma, ki so jo razvijali od leta 2012 in lani prišli do te stopnje, da so jo lahko opredmetili in začeli z njo služiti. Bistvo Ere je inovativni pristop k integraciji poslovnih procesov v velikih podjetjih. Idejo so kot koncept prvič predstavili na eni največjih konferenc IBM v Las Vegasu leta 2011 (na konferenco jih je povabil IBM Slovenija, ki jih je tedaj prepoznal kot najbolj inovativno podjetje v branži) in poželi izjemne pohvale.

V čem je kleč Ere? »Vsako veliko podjetje ima tudi po nekaj sto sistemov, ki jih je treba med seboj povezati,« pojasni sogovornik. »Včasih so povezovali med seboj cele baze, pri tem pa je prihajalo do številnih napak. Naš pristop je drugačen: sistemi se ne povezujejo po načelu ena na ena, ampak prek naše platforme.« Nasploh se poslovna informatika razvija predvsem v smeri integracij, povezovanja vsega, kar stranka uporablja, dodaja Muha. Vedno manj je pomembno, čigavo je orodje. Sama tehnologija je danes razvita veliko bolj, kot zahteva oziroma potrebuje njen trenutni uporabnik. Pomembno pa je, kako dodajaš vsebino, kako tehnologijo, ki je na voljo, uporabiš za reševanje problemov. Pri razvoju Ere so potegnili vzporednico z elektriko: uporabnika načeloma ne zanima, kako in od kod elektrika pride do vtičnice – to je posel stroke, zanj je pomembno le, da deluje.

image
Podjetje A-soft v Logatcu Foto Uroš Hočevar


Koncept Ere zdaj že uporabljajo pri eni od svojih strank, v dogovorih pa so tudi z drugimi. Sicer pa je največji A-softov kupec eden vodilnih farmacevtskih koncernov na svetu; podjetje mu nudi uporabniško podporo na vseh ravneh, od klicnega centra, pomoči pri Microsoftovih orodjih do specialističnih proizvodnih okolij, nadzornih sistemov za proizvodnjo, upravljanja osnovnih sredstev, menjavo računalniške opreme, zaščite podatkov, in to za 6000 uporabnikov v celotni jugovzhodni Evropi.


Utirajo pot novim metodam diagnostike

A-soft pa posega tudi v najbolj pereče življenjske teme, na najbolj problematična področja, in to s pomočjo vede 21. stoletja: nevroznanosti. Njegov v ta namen kupljeni startup Blckb se ukvarja s potencialom elektroencefalografije (EEG) za različne gospodarske namene: razvija platformo za množičen zajem in analizo EEG-signala, s katero bo mogoče ta signal po vseh medicinskih standardih zajemati tudi zunaj laboratorija. Skupaj z ljubljansko nevrološko kliniko, Zvezo društev upokojencev Slovenije in društvom Spominčica so pred dvema letoma izvedli pilotni projekt Adam, v katerem so testirali 457 starejših ljudi za potrebe zgodnjega odkrivanja demence. »Verjamemo, da je to eden naših ključnih prihodnjih izzivov, produkt, ki bo omogočal, da se bo lahko veliko več ljudi kot danes udeležilo testiranj, večja količina tako pridobljenih podatkov pa bo omogočala zdravnikom, farmacevtom in drugim strokovnjakom, da bodo razvili nove in boljše metode zdravljenja, nova izboljšana zdravila,« je optimističen Muha.

Isti ciljni skupini je namenjen tudi tretji ključni produkt A-softa, rešitve za starejše v dolgoletnem sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) pri projektu Starejši za starejše. Pomagali so že pri koncipiranju projekta, zdaj so odgovorni za informacijsko podporo. Rezultat skupnega dela z več kot 200 društvi upokojencev, ki izvajajo anketiranja na terenu, je ogromna informacijska baza z okoli 100 milijonov podatkov o 180.000 starejših, o njihovih navadah, željah, potrebah. A-soft bo zanje lahko razvijal različne bolj ali manj tehnološke produkte. Zato je tudi eden od dveh podpornikov zavoda Zlata mreža, ki ga javnost pozna po projektu Prostofer – brezplačnih prevozih za starejše.

image
Direktor podjetja A-soft Tadej Muha poudarja, da se je del njegovega poslovnega življenja razvil prek športnega udejstvovanja. Foto Uroš Hočevar


Adut bo znanje

Na vprašanje, kakšen je položaj podjetja v panogi, kakšen je odziv konkurence, direktor suvereno odgovarja: »Kar zadeva našo tehnološko usmerjenost, integracijo in upravljanje poslovnih procesov, nas je v Sloveniji in v regiji zelo malo, le pet ali šest podjetij. V tem, kako upravljamo tehnološke procese in kako povezujemo skozi upravljavsko platformo tudi vse ostale zaledne sisteme, ki so lahko naši ali od drugih dobaviteljev, pa smo edini. V Sloveniji in regiji zagotovo.«

Podjetje je med najbolj perspektivnimi malimi in srednje velikimi podjetji tudi ali predvsem zaradi ubrane ekipe, ki je sposobna reševati najzahtevnejše tehnološke izzive.

V bližnji prihodnosti namerava vsa tri podjetja v skupini združiti, saj prednosti sedanje organizacije ugašajo. Z združitvijo si obetajo sinergične učinke tako na trgu kot znotraj podjetij, in to naj bi pospešilo njihovo rast. Na dolgi rok bo, vsaj kar zadeva nevroznanost, razvoj odvisen od tega, kako uspešni bodo pri algoritmih za čiščenje in analizo EEG-signala. Platforma Era je, kot pojasni Muha, sama po sebi inovativna tehnološka rešitev, ki pa jo je mogoče kopirati. »Naš glavni adut bo zato znanje, generirano iz ogromne baze podatkov, ki jo bomo ustvarili v prihodnjih letih, in algoritmov, ki bodo hitrejši in boljši od konkurence. To so naši upi za prihodnost.«


Zaposlenim in okolju prijazni

A-soft je v osnovi družinsko podjetje, saj v njem dela tudi Tadejev brat Aleš, pomaga pa tudi žena Viktorija. Vse od začetka pa je usoda podjetja tesno povezana tudi z dvema Tadejevima prijateljema, ki sicer nista bila nikoli ne soustanovitelja ne solastnika: Miha Bogataj in Aleksander Čepon. Oba sta se zapisala podjetju, ki ga je Muha ustanovil kot nadgradnjo svoje študentske predavateljske kariere (poučeval je uporabo Microsoftovih orodij). Bogataj zdaj vodi Zlato mrežo, organizira izobraževanja in skrbi za delo s starejšimi, Čepon pa je imel sprva vlogo predavatelja, zdaj pa pokriva druga področja.

Že deset let imajo poseben prostor, namenjen masaži, v katerem vsak drugi torek specialistka za hrbtenico vsem prisotnim zmasira hrbet.

V obdobju, ko je Delova komisija za Podjetniške zvezde vzela pod lupo A-softove rezultate, so zaposlovali od sedem do 11 ljudi. Lani so zaradi razširjenega obsega dela ekipo občutno okrepili. Zdaj redno zaposlujejo 16 sodelavcev (od tega so le tri ženske, čeprav bi si jih tudi v programerskih vrstah želeli več), skupaj z zunanjimi jih je v A-softu 42, v skupini pa 83. Stalno iščejo nove kadre. Za zdaj jim jih še uspeva pridobiti prek osebnih priporočil, sicer pa je za Muho, ki je zadnje sito pri izbiri kandidata, pomembno predvsem to, da so novi sodelavci značajsko združljivi z obstoječo ekipo. Povprečna starost je okoli 35 let, na novo pa prihajajo mlajši. Fluktuacija je izjemno majhna, okoli petodstotna; Muha je ponosen, da večina sodelavcev, ki je vstopila v podjetje na začetku, še zdaj dela tam.

Zagotovo je pripadnost podjetju močna tudi zato, ker veliko vlaga v dobro počutje zaposlenih. Že deset let imajo poseben prostor, namenjen masaži. Ne brez razloga: problem IT-jevcev je, da stalno sedijo pred računalnikom, ponavadi nepravilno, pri čemer najbolj trpi hrbtenica. Zato so najeli zunanjo sodelavko, specialistko za hrbtenico, in ta pride v hišo vsak drugi torek ter zmasira hrbet vsem, ki so tisti dan prisotni. Ko je ob obisku pisarne beseda nanesla na to, so fantom oči zasijale; priznali so, da je »res fenomenalno« in da ne zamudijo masaže.

image
Edino merilo je, da so stvari narejene, in to kakovostno, pravi direktor podjetja A-soft Tadej Muha. Fotografiji Uroš Hočevar


Predani športu

Poleg tega imajo na voljo še obiske športnih prireditev, saj iz pokroviteljstva športnih organizacij in društev izhajajo bonitete, ki jih lahko koristijo zaposleni. Uradno nimajo certifikata družini prijazno podjetje, a že ves čas delajo po tem vzorcu, kot pritrjujejo fantje, s prilagodljivim delovnim časom. Muha: »Prav IT omogoča fleksibilno delo, in verjetno moramo biti mi prvi, ki sledimo tej filozofiji. Edino merilo je, da so stvari narejene, in to kvalitetno.«

Sponzoriranje športa izhaja tudi iz direktorjevega osebnega nagnjenja do športa. Pravi, da se je del njegovega poslovnega življenja razvil skozi športno udejstvovanje. »Že v zgodnji mladosti smo ustanovili športno društvo Extrem v Horjulu, ki se je ukvarjalo s tenisom, odbojko in košarko. Takrat smo v Horjulu začeli organizirati turnirje v ulični košarki. Očitno smo nekaj delali pravilno, saj se je prijavljalo vse več ekip, tudi iz tujine. Padla je ideja, da bi po vzoru lige dvoranske košarke ustanovili podobno ligo v ulični košarki. Pogoj pa je bil, da ulično košarko pripeljemo do nivoja državnega prvenstva. Zato sva s kolegom Simonom Rožnikom napisala pravila igre, mehaniko sojenja, dispozicije in jih predstavila Košarkarski zvezi Slovenije. Leta 2005 sva jih predstavila še na sedežu FIBA Evropa in na tej osnovi smo začeli organizirati tekmovanja po Evropi, ulična košarka pa je letos postala olimpijski šport,« ne skriva navdušenja sogovornik.
Več iz rubrike