Enačba za poslovni model: globalni trendi, digitalizacija in poslanstvo

... Gledam na potrebe in na to, kakšen način mobilnosti trenutno potrebujem, denimo za opravek v mestu, dnevno službeno pot, večdnevno potovanje ali dolgoročnejše službene potrebe.«

Matej Čer, podjetnik in prokurist hitro rastočega podjetja Avant Car, nominiranca za Delovo podjetniško zvezdo, namreč že več let nima lastnega avta. Kakršno prevozno sredstvo potrebujem, uporabim, pri čemer me obvezuje samo toliko časa, dokler sredstvo prevoza uporabljam, pravi.


Avant Car iz Ljubljane se sicer ukvarja z razvojem in nudenjem rešitev mobilnosti kot storitve v okviru različnih programov glede na potrebe uporabnikov. Nudijo različne storitve ter njihovo kombinacijo, in sicer kratkoročne najeme vozil (rent-a-car), souporabo električnih vozil, poslovne najeme vozil, najeme vozil z voznikom ter celovit razvoj električne mobilnosti. Pri slednjem so pionir na slovenskem prostoru od leta 2012.

»Naša vizija in poslanstvo sta bila vedno povezana z mobilnostjo. Nismo se ukvarjali s tem, ali biti lastnik avta, ali je rešitev rent-a-car, poslovni najem, temveč smo predvsem razmišljali, kako lahko mobilnost, ki je ena ključnih potreb današnjega časa, čim bolj poenostavimo in pocenimo ter prispevamo k bolj prijaznemu okolju,« pove Matej Čer.

Pametni telefoni nas povezujejo z avtomobili

V enačbo, ki pripelje do uspešnega poslovnega modela, so vnesli globalne trende na področju mobilnosti in razvoj tehnologije, ki vse skupaj lahko poenostavi. Glede prvega: pričakovati je, da bo okoli leta 2030 bistveno manj avtomobilov na cestah, v idealnem scenariju le polovica glede na danes, in od tega le še deset odstotkov lastniških. Infrastruktura bo namreč tako dobra, poslovni modeli pa tako dodelani, da bomo ponudniki, kot smo mi, skupaj skrbeli za 90 odstotkov avtomobilov, pravi Čer.

Takšen preboj bo omogočil razvoj infrastrukture in tehnologije, denimo pametni telefoni so nas povezali med seboj, sedaj pa nas povezujejo še z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi. »S pomočjo novih tehnologij lahko začnemo bistveno bolj racionalno izrabljati ta sredstva. Storitev bo nekoč temeljila predvsem na povezljivi tehnologiji. S tem povezano tudi mi vsak dan bolj postajamo tehnološko podjetje. Tega nismo začeli delati, ker je digitalizacija trend, ampak zato, ker smo razmišljali, kaj lahko ponudimo uporabniku. Ni vprašanje, kam se gre, temveč kako hitro bomo kot družba oziroma okolje prehajali iz starih oblik v nove,« pojasnjuje Čer.

Z vetrom v jadra gre hitreje

Kako smo v Sloveniji pripravljeni na nove trende? »Slovenci smo že po naravi zelo agilni, v povprečju zelo inteligentni in proaktivni; vedno smo se znali sami dvigniti iz različnih kriz. Bolj je vprašanje zavedanja sprememb, priložnosti in revolucije. Ko bomo spoznali nova pravila igre, bomo zelo hitro naredili korake v tej smeri. Trenutno pa opažamo, da je veter že začel pihati v jadra. V Sloveniji se že dogaja kar nekaj aktivnosti in tudi v politiki se pripravljajo ukrepi, ki bodo pospešili in olajšali tranzicijo, ki ni vprašljiva. Vprašanje je le, ali bomo hitrejši ali počasnejši od ostalih,« odgovarja Čer.

Pri tem doda, da je Ljubljana med prvimi mesti v svetu, ki imajo v souporabi zgolj električna vozila, in to več različnih uveljavljenih proizvajalcev: »Nisem prepričan, ali obstaja še kakšna država, kjer so ministrstva za svoje dnevne potrebe med drugim začela uporabljati električna vozila in skozi sistem souporabe dodatno prispevati k boljšemu okolju. Imamo kar nekaj primerov, kjer lahko rečemo, da smo uspeli v Sloveniji razviti tako imenovani 'showroom' na kompleksnem in hkrati majhnem trgu, ki bi se ga veliki lotili šele čez nekaj let. Hkrati nam lahko te izkušnje pomagajo pri globalni širitvi in koriščenju iz tega izhajajočih tržnih priložnosti, za kar je hitrost učenja ključnega pomena.«

V garaži električni avtomobili, na strehi sončna elektrarna

V floti Avant Carja v Sloveniji in na Hrvaškem je trenutno okoli 3500 vozil, od tega več kot desetina električnih. »To nas kot entiteto, če gledano po številu prebivalcev na trgih, kjer smo prisotni, uvršča v svetovni vrh po številu električnih vozil v floti,« pravi Čer.


Prispevek k trajnostnemu razvoju dajejo tudi s konceptom samozadostnosti na področju mobilnosti, kjer s pomočjo sončne elektrarne na strehi pasivne stavbe Eko srebrna hiša v Ljubljani polnijo svoja električna vozila za namene električnih programov in operativne potrebe: »Kot sta Slovenija in Hrvaška naš razstavni prostor oziroma »showroom« za nove oblike mobilnosti, je sončna elektrarna na strehi stavbe »showroom« samozadostnosti z električno energijo. V garaži imamo 30 parkirišč s polnilnimi postajami, s sončno elektrarno pa v povprečju na dan proizvedemo za 2000 kilometrov energije. Za logistične potrebe programov souporabe vozil se na ta način med drugim uporabljajo električna vozila, ki se polnijo na sonce.«

Sončna elektrarna je na Eko srebrni hiši ob Dunajski cesti v Ljubljani, ki sicer velja za sodoben energetsko učinkovit objekt, kjer so nekateri za stanovanje odšteli tudi več kot 4000 evrov za kvadratni meter. Tudi kupci stanovanj so dobili možnost souporabe električnih vozil, ki se polnijo z energijo, proizvedeno v sončni elektrarni nad njihovimi domovi.

Podjetje s poslanstvom

Čeprav Matej Čer danes prisega na električne avtomobile, je študij strojništva končal z diplomo na temo motorjev na notranje zgorevanje, za katero je prejel Prešernovo nagrado. Po lastnih besedah pa je že od malega imel podjetniško dušo in je kasneje tržno priložnost našel v novih oblikah mobilnosti.

Na vprašanje, kako se je učil podjetništva, je odgovoril, da te v mladosti nosi zanos, s starostjo pa pride modrost: »Če potegnem črto, me je vodilo poslanstvo biti koristen okolju skozi osmišljanje svojega življenja. Za to se je treba ves čas učiti ter iskati rešitve in informacije, kako nekaj narediti še bolje. Želja po učenju bi morala spremljati vsakogar od nas in je nujna za izboljšanje kakovosti življenja. Če ti uspe iz tega razviti poslovni model, nastane podjetje, ki dobi poslanstvo, ki je samo nadgrajeno poslanstvo tebe kot posameznika. Naš uspeh je posledica želje biti koristen, uživati pri delu z ekipo in učenja na vsakem koraku. To je prava sreča in uspeh. Samo imeti veliko denarja na računu namreč dolgoročno ne prinese sreče. Če bo nekoč na takšnem mišljenju temeljila celotna družba, se ni bati, da nam ne bi uspelo doseči višje kakovosti življenja za slehernega posameznika in za družbo kot celoto.«