Trendsetterska Plastika Skaza žuga ostalim pridelovalcem plastike

Zapuščeni pladnji, prazni kozarci za marmelado ali vloženo zelenjavo, padajoč omet … pa nezadovoljni delavci, ki so več mesecev životarili brez plač. Takšna je bila slika pred osmimi leti v stavbah Vemonta, hčerinskega podjetja nekdanjega velenjskega gradbinca Vegrada. Danes ta prostor ob reki Paki v Velenju živi novo življenje, in sicer s hitrorastočim podjetjem Plastiko Skaza.
Fotografija: Bart Stegeman, direktor oskrbovalne verige in IT, ter Robert Agnič, tehnični direktor podjetja Plastika Skaza v proizvodnji, kjer med drugim izdelujejo stole za Ikeo. Foto: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Bart Stegeman, direktor oskrbovalne verige in IT, ter Robert Agnič, tehnični direktor podjetja Plastika Skaza v proizvodnji, kjer med drugim izdelujejo stole za Ikeo. Foto: Uroš Hočevar

Velenjsko podjetje je že pred leti od Vegrada v stečaju kupilo propadli industrijski kompleks Vemont, ga obnovilo ter odprlo upravne in proizvodne prostore. Tu med drugim delajo stole za Ikeo iz polikarbonata, ki je v 20 odstotkih narejen iz recikliranega materiala. Za izdelavo sedala stola je potrebnih 113 sekund – toliko časa traja brizganje v kalup, predstavi tehnični direktor Plastike Skaza Robert Agnič.
 

Usmerjeni v trajnostni razvoj


Smo inovativno, hitrorastoče, tržno orientirano podjetje, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo plastičnih produktov, se predstavijo v Plastiki Skaza. Ponosni so na izdelke lastne blagovne znamke, s katerimi želijo dosegati vse večji tržni delež, pravi direktorica Tanja Skaza: »Želimo pokazati, da lahko naredimo izdelke z novimi okolju prijaznimi materiali ali ponuditi potrošniku prave rešitve.«

Med njihovimi izdelki lastne blagovne znamke so denimo inovativni piknik set Pick&Go, plastični lončki za večkratno uporabo Viva 2.0, ki so narejeni iz biopolietilena iz sladkornega trsa, ter kuhinjska kompostnika Bokashi Organko in Bokashi Organko 2. S temi izdelki so prepričali 1,3 milijona kupcev, z njimi so navzoči na 23 trgih. Bokashi Organko 2 je prejel nagrado Red Dot Award za odličen dizajn, na največjem mednarodnem strokovnem sejmu izdelkov široke potrošnje na svetu Ambiente pa je bil izbran tudi kot izdelek Solutions 2019.


Na vprašanje, kako se prilagajajo novim poslovnim trendom, odgovarjajo, da delujejo po načelih trajnostnega razvoja. »Včasih so se pojavljali dvomi, kako bi lahko plastika postavljala trende. Mi smo trendsetterji že s tem, ker ne uporabljamo navadne plastike, ampak ekološko, biorazgradljivo plastiko oziroma materiale iz sladkornega trsa. Tu smo naredili velik preskok,« poudarja Tanja Skaza.

Na vprašanje, ali z odmikom od plastike k reciklatom sledijo zahtevam potrošnika ali s tem sami oblikujejo trende potrošnikov, je Robert Agnič odgovoril, da poslušajo želje kupcev, a morajo tudi sami postavljati trende: »Moraš biti trendsetter, saj se ljudje sami ne bodo hitro spremenili. Plastiko za enkratno uporabo namreč vzameš in po uporabi enostavno vržeš stran. Vendar smo vsi na enem planetu, kjer se plastika kopiči. Zato je treba reči: ›Dragi moji, to ni prav‹.«

»Delujemo po načelu trajnostnega razvoja,« pravijo v podjetju. »Pri svojem delovanju iščemo rešitve, prijazne do ljudi, skupnosti in narave, svoje projekte pa povezujemo z družbeno odgovornimi projekti. S trajnostnim in odgovornim ravnanjem soustvarjamo prehod v dobo krožnega gospodarstva. Zato velik delež sredstev vlagamo v raziskave in razvoj. Želimo biti drugačni in ustvarjati nove, inovativne in kakovostne izdelke, prilagojene potrebam potrošnikov, ki bi s svojo funkcionalnostjo in dizajnom resnično presegali pričakovanja naših kupcev in hkrati pripomogli k ohranjanju okolja.«

»Želimo biti med top desetimi eko podjetji v Evropi,« pravita Tanja Skaza in Bart Stegeman, direktor oskrbovalne verige in IT v velenjskem podjetju. »Izdelek Pick&Go ima zelo dober vpliv na okolje v primerjavi z enakimi izdelki iz drugih materialov. Znamo izračunati, kakšen vpliv ima določen izdelek na okolje in to bi lahko kot storitev ponudili tudi trgu,« dodaja Stegeman.


 

Nizozemec, ki se je slovenščine učil s poslušanjem Radia Veseljak


Bart Stegeman je Nizozemec, ki je Slovenijo obiskal prvič pred 25 leti, v to državo pa se je preselil pred desetletjem – potem ko je leto in pol pred tem na počitnicah srečal sedanjo ženo Slovenko. »Odločitev za selitev je bila zelo hitra, ker vidim v Sloveniji več prihodnosti in velik prostor za dodaten razvoj. Zase in za okolje okrog sebe,« pove v lepi slovenščini. »Čeprav v Sloveniji odlično govorijo angleško, sporazumeval bi se lahko tudi nemško, je znanje slovenskega jezika zelo pomembno. Tako se vključiš v družbo,« pravi Stegeman. Slovenščine se je naučil na tečaju ter ob vsakodnevni uporabi, poleg tega »veliko poslušam radio Veseljak, kjer se naučiš osnovnih besed«.

Na vprašanje o primerjavi slovenskega in nizozemskega poslovnega sveta odgovarja: »Edina razlika je, da smo v Sloveniji bolj nežni, včasih podrejeni, Nizozemci pa bolj neposredni. Sicer pa sta poslovni model in način razmišljanja popolnoma enaka. To je razumljivo, ker so nemško govoreči trgi tako za Nizozemsko kot Slovenijo pomembni partnerji.«

Bart Stegeman, direktor oskrbovalne verige in IT, ter Robert Agnič, tehnični direktor podjetja Plastika Skaza v proizvodnji, kjer med drugim izdelujejo stole za Ikeo. Foto: Uroš Hočevar
Bart Stegeman, direktor oskrbovalne verige in IT, ter Robert Agnič, tehnični direktor podjetja Plastika Skaza v proizvodnji, kjer med drugim izdelujejo stole za Ikeo. Foto: Uroš Hočevar
Tanja Skaza za prihodnja leta napoveduje za dva milijona evrov investicij na leto: »Največ bomo predvidoma investirali v razvoj kadrov. Spremembe se dogajajo vsak dan, zato morajo imeti ljudje priložnost dobiti nova znanja. Druga investicija je v materiale, tretja pa v industrijo 4.0, digitalizacijo … vse kar bo pripomoglo zaposlenim, da bodo lahko bolj učinkoviti in povečali dodano vrednost.«

Odločeni smo, da bomo naredili naše podjetje podjetje prihodnosti, s pozitivnim vplivom na zaposlene, okolje in širšo družbo. S procesom digitalizacije nam je uspelo optimizirati vsa področja delovanja (zmanjšanje porabe energije, optimiziranje proizvodnje, zmanjšanje količine odpadkov). »Sistemi omogočajo tudi delo zaposlenih od doma in s tem posredno vplivajo na zmanjšanje emisij in hkrati pripomorejo k boljšemu počutju zaposlenih,« še pojasnjujejo v podjetju.
 

Triatlon in posel


Plastika Skaza je lani dosegla 40 milijonov evrov prihodkov in 1,3 milijona evrov čistega dobička. »Za letos predvidevamo, da bomo dosegli 50 milijonov evrov, ta trend rasti si želimo ohraniti tudi v prihodnjih letih,« pravi Agnič.

Tehnični direktor v Skazi Robert Agnič je sicer triatlonec; pred dvema letoma je opravil tudi Ironman na Švedskem. Zakaj mu ni dovolj, denimo, zgolj tek? »Po vseh kadrovskih testih imam visoko raven energije in če nimam zapolnjenega urnika, mi nekaj manjka. Začel sem s tekom, potem še s plavanjem in kolesarjenjem. Eno z drugim je povsem enostavno. Treningi sicer vzamejo čas, a si ga je treba vzeti. Najprej opravim z delovnimi obveznostmi, potem je na vrsti družina, nato šport. Triatlon zahteva spremembo mišljenja, a to koristi tudi v poslovnem svetu,« pojasnjuje Agnič.

Njegov nasvet je, da ne smemo obupati na poti do cilja: »Vedno se pojavijo ovire. Na triatlonski tekmi predvidevaš dobre pogoje, a ravno takrat začne pihati najhujši veter. Vendar ga premagaš, da prideš v cilj. Enako je v življenju – samo držati se je treba poti, ki si jo zastavil.«
 

Tanja Skaza prihaja s knjigo


Tanja Skaza bo podjetje z možem vodila kot direktorica do konca leta, v prihodnjem letu bo ostala solastnica, v upravljanje pa se bo vključila kot nadzornica. Novo vodstvo družinskega podjetja Skaza bo predstavila predvidoma septembra. Takrat bom morda nekoliko več povedala o svojih ciljih za prihodnost, napoveduje: »Z možem sva že ustanovila inštitut Skaza. Nameravam pomagati ljudem, da širijo svoje poslanstvo, verjamejo vase, da lahko delajo kar želijo oziroma združijo delo in hobi. Tega nam primanjkuje. Starši so nas namreč naučili, da če bomo pridni, bomo dobili dobro službo, v njej rasli … To je skregano z logiko, pridnost kot vrednota ne velja več. Bolj je treba pogledati nase in se vprašati, ali res uživamo pri tem, kar delamo.«

Napoveduje izdajo knjige: »V njej bom opisala svojo zgodbo, kako sem se osebnostne rasti naučila na poslovni poti. Kako sem spoznavala vrednoto delavnost, ki so mi jo dali starši, ali je to prava vrednota, ki lahko ponese in da pravo dodano vrednost zaposlenim, mojim otrokom. Mogoče bom tudi predstavila, kako moji otroci vidijo naše družinsko podjetje. Veselim se, če bom lahko komu pomagala, da bo začel poslušati svoje srce in začel delati točno tisto, kar ga veseli.«

Več iz rubrike

Kako pravočasno poskrbeti za kibernetsko varnost v podjetju

Zakaj je pomembna varnostna zaščita pred kibernetskimi napadi in kakšno škodo lahko takšni varnostni incidenti povzročijo podjetju?

VIDEO: Če se oziraš za konkurenco, te hitro prehiti

»Če opazuješ konkurenco, načeloma zapravljaš čas. Če atlet pri teku na sto metrov samo obrne glavo, ga bodo drugi prehiteli. Torej, ne gledamo konkurence, ampak imamo vizijo in pogum, da jo ure…

Izgorelost – vse prepogosta bolezen moderne dobe

Kaj se lahko zgodi, če se prepustimo prehitremu življenjskemu tempu in dinamiki, ki nas potegneta v vrtinec čustvenih in telesnih naporov, v katerem se nimamo časa ustaviti?

Zaostrujemo kreditiranje, namesto da bi zahtevali odgovornost

Izvršna direktorica in odgovorna partnerica pri Deloitte Slovenija Barbara Žib­ret Kralj  meni, da sta trajnost in odgovornost ne poslovna priložnost, ampak nuja.